"Kot arhitekturni biro želiš pomagati po svojih najboljših močeh," pravi ukrajinski arhitekt Slava Balbek, ustanovitelj večkrat nagrajenega arhitekturnega studia Balbek Bureau, ki se je odločil, da Kijeva med vojno ne bo zapustil "za nobeno ceno".

S svojo proaktivnostjo je vzbudil zanimanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in tudi arhitekturne stroke. Poleg pilotne zasnove izvirne arhitekturne rešitve mobilnih hiš za ljudi razslojene po Ukrajini (Re:Ukraine), ki jim bo omogočila dostojno življenje in ne životarjenje, je podal oster komentar na predlog obnove Harkova svetovno znanega biroja Foster + Partners.

Zdi se, da je Slava vseoperativen. Poleg tega, da vodi enega največjih birojev v Kijevu s 75 zaposlenimi, se udeležuje športnih izzivov ironman, je lastnik dveh gostinskih lokalov in tudi blagovne znamke pohištva proprofurniture. 80 odstotkov dela v biroju je sicer namenjenega interjerju, a lotevajo se tudi projektov, kot je instalacija Spomini na dom, ki bo razstavljena na Antarktiki. Tja so jo že prepeljali z ledolomilcem, "upamo, da jo bomo lahko postavili jeseni. To je zelo čustven projekt," pravi. Studio Balbek je pred vojno deloval tudi zunaj meja, od ZDA do Singapurja, od Kitajske do Avstrije in Slovaške.

A projekti, ki se jih Slava loteva v Ukrajini med vojno, so drugačni. Ne le da so humanitarni, mobilizirajo množice, kar se je recimo zgodilo po njegovi objavi na Instagramu, ko je zapisal "preklopil bom na ukrajinščino. Prosim, pomagajte mi pri tem". Objava je prejela 60.000 všečkov, na družbenih omrežjih pa se je prijel stavek "preklopi kot Slava Balbek".

Prav tako pa mu je le nekaj dni po začetku vojne postalo jasno, da bo po gostilnah ostalo veliko zavržene hrane. Zato je v Mrežo kijevskih prostovoljcev združil več kot 20 kavarn, pekarn, restavracij in dobaviteljev ter več kot 500 prostovoljcev, ki dnevno pripravljajo med 11.000 in 13.000 obrokov hrane. Razdelijo jih pripadnikom vojske in zdravnikom, pa tudi prebivalcem Kijeva, Buče in Irpina.

A Slava se ni ustavil. S projektom Re:Ukraine poskuša po vsej državi pred uničenjem s posebno zaščito obvarovati državne spomenike in kipe.

Še bolj velikopotezen pa je modularni sistem bivanjskih enot za 7,1 milijona beguncev, razseljenih po državi. Nekateri še vedno živijo v šolskih telovadnicah ali na podzemnih postajah. "Hoteli smo zasnovati bivanjske enote, ki bi zagotovile minimalno stopnjo udobja, potrebno za ohranitev dostojnega življenja," razlaga Slava.

Kdaj in ali se bodo ljudje vrnili v svoje domove, ostaja neznanka. A pilotni projekt Balbek Bureauja bi bil v primeru uspešnosti lahko prenesen tudi v druge države in krizna žarišča, kot je recimo Sirija. Kot je recimo Petrinja na Hrvaškem, ki jo je pred dvema letoma prizadel rušilni potres, država pa še vedno ni naredila veliko za izboljšanje bivalnih razmer tamkajšnjih prebivalcev, ki še vedno živijo v prikolicah ali zabojnikih.

Kakšno je trenutno stanje v vašem biroju, imate sploh kakšne projekte?
Imamo denarni sklad, ki smo ga vzpostavili že pred vojno. Imamo še nekaj mednarodnih projektov, sklenili pa smo tudi nove pogodbe. Na začetku vojne smo se znašli v položaju, ko približno tretjina sodelavcev ni mogla delati, tretjina jih je delala pri humanitarnem projektu, tretjina pa pri naših ustaljenih projektih. A položaj se vsak mesec izboljšuje. Je bolje, kot je bilo marca ali aprila ali celo maja.

Kako je v Kijevu? Kot vidim, se oglašate iz svojega stanovanja.
Slišiš eksplozije, nikjer po Ukrajini ni varno (...) a smo se navadili na takšno življenje, nimamo drugih možnosti. V Kijevu sem od samega začetka (napadov). Zdaj je veliko varneje, mnogi se vračajo, tako da že lahko vidite promet na cestah, trgovine so polne ljudi.

In zakaj ste ostali vi?
Ker je to moj dom. Ženo sem preselil na zahodni del države, saj je hotela biti proaktivna, a ne v takšnih okoliščinah. Tam dela kot prostovoljka, ukvarja se predvsem s krvodajalskimi akcijami. A tega ni mogla početi v Kijevu, kjer so padale bombe. Najprej se moraš počutiti varnega in poskrbeti za svojo družino, prijatelje in bližnje, pomembno pa je, da ostaneš produktiven in živiš dalje. Zame je bilo ključno, da sem ostal v Kijevu in da delam s svojo ekipo.

Trenutno je v Ukrajini že uvedenih pet projektov z začasnimi zatočišči za vse, ki so v napadih izgubili svoj dom. Nekatere družine živijo tako od leta 2015. Kako se bo vaš pilotni projekt Re:Ukrain razlikoval od obstoječih?
Moram vas popraviti, osem takšnih projektov je, a bistvena razlika je, da govorimo tu o plastičnih zabojnikih za pošiljke, ki so locirani zunaj krajev, kjer so živeli ljudje v Lugansku ali Donecku. Mi pa želimo vzpostaviti tranzitno obliko bivanja v njihovem kraju z višjo kakovostjo bivanja. Pri tem je pomembna socializacija ljudi s skupnimi prostori, prav tako je raven osebnega udobja občutno boljša.

Na Instagramu ste objavili lokacijo, kjer boste začeli pilotno gradnjo. Gre za skrito lokacijo?
Ne, sploh ne. Lokalne oblasti v Buči so nam odstopile zemljo za postavitev pilotnega projekta. Družine bodo tam živele eno leto in nam dale povratno informacijo, kaj je morda treba izboljšati. To bo kot neke vrste družbeni projekt.

Kako hitro je takšna struktura zgrajena?
V treh mesecih in pol.

Kaj pa infrastruktura?
Vse skupaj bo postavljeno v bližini mest, tako da so asfaltirane cestne povezave kot tudi oskrba s pitno vodo. Ne bo treba graditi vrtcev, šol.

Objekti pa bodo iz lesa in jekla?
Uporabili bomo štiri različne tehnologije. Glavna bodo lesene konstrukcije, saj je les hiter in preprost za izdelavo ter dober izolator. Drugi so SIP-plošče, pa sendvičplošče z jekleno strukturo, ki imajo prefabricirane izolatorje za pokritje objekta. Četrta konstrukcija bo iz aluminija, obložena z mavčno ploščo. Gre za tehnologije, ki omogočajo hitro implementacijo, takšne strukture pa se tudi hitro postavijo in razstavijo.

Zakaj ste sploh izbrali različne tipe materialov za gradnjo?
Ker moramo biti prepričani, da bo izvedba hitra. Zato smo stopili v stik z vsemi podjetji v Ukrajini, ki znajo ravnati s temi tipi gradenj, saj bo enaka arhitektura in enaka cena na kvadratni meter. Štiri ali pet podjetij, ki se ukvarja z lesom, lahko dela hkrati le na enem koncu, in ne na več.

Koliko pa bi bili stroški gradnje?
Okoli 600 dolarjev na kvadratni meter, kar je nizka cena za gradnjo.

Če vas prav razumem, ste izbrali različne materiale, da boste lahko angažirali več različnih podjetij, da bodo projekti čim prej stekli?
Da, zato želimo pokriti vse, ki delajo z lesno konstrukcijo, jekleno in SIP-paneli.

Zanimivo se mi zdi, da je do vašega biroja pristopil sam predsednik Zelenski. Zakaj je izbral ravno vas?
Saj nas ni izbral, povabili so nas, da mu projekt predstavimo. S projektom smo začeli 10. marca, 14. aprila pa smo naredili že zelo veliko dela in postali opaženi. Dobili smo povabilo vlade, naj jim projekt predstavimo. Bil jim je všeč, in predlagali so, naj ga izvedemo v Buči ali kje drugje. A sodelovanje z vlado je dolgotrajno, mi pa si želimo to izvesti super hitro. Bistvena naloga našega biroja je, da se upremo neprijetnemu bivanju v zabojnikih. Zato želimo izvesti pilotni projekt in pokazati, kakšno bi moralo biti dostojno življenje.

Sorodna novica Kako največje produkcijsko podjetje iz Ukrajine rešuje svoje sodelavce: "Denar zdaj ni pomemben"

Projekt vam je uspelo izvesti neverjetno hitro, saj vemo, da lahko arhitekturni projekti trajajo leto ali več!
Tu je pomembno predvsem dobro upravljanja, saj znamo delati z velikimi ekipami, saj imamo 75 judi, a s projektom Re:Ukraine se ukvarja le 25 ljudi. Deset dni smo vse sile usmerili v ta projekt, še sam ne vem, kako nam je uspelo, saj se vse odvija tako hitro.

Pravite, da boste začeli izvajati pilotni projekt v Buči, ki je popolnoma razdejana. Kdaj?
Gradnja že poteka. Lokacijo imamo, nadaljujemo z izvedbeno dokumentacijo pred samo gradnjo. Enako vprašanje smo postavili županu Buče. Zanimalo nas je, ali bi raje počakali na konec vojne, pa je dejal: "Ali naj zdaj nehamo živeti, ali kaj?" Že zdaj lahko vidimo, da v trenutku, ko se ruske sile umaknejo z nekega območja, naslednji dan nekdo čisti ulice, drugi popravlja ograjo, tretji nekaj gradi. Nihče ne čaka na konec vojne, saj ne vemo, kdaj to sploh bo.

Kako pa ste zasnovali tloris, kakšna je bila logika?
Zasnovali smo dva različna tipa hiš, ena ima deset bivanjskih enot z majhnimi stanovanji, kopalnico, toaleto in kuhinjo. Drugi del so hodniki in pomožni prostori. Podvojili smo kapacitete za kopalnice, velikost kuhinje, pralnica in shramba. Da je med bivanjem čim bolj udobno.

Arhitekt Norman Foster (Foster + Partners) se je ponudil za obnovo Harkova, kjer je uničenih 25 odstotkov zgradb in infrastrukture. A vi ste imeli glede njegovega predloga pomisleke. Povejte prosim katere?
Odločitev za obnovo Harkova je pomanjkljiva, saj ne upošteva celotne zgodbe. Pri projektu biroja Foster + Partners sem se spraševal, kako lahko podaš predlog za renovacijo, če v Harkovu še potekajo napadi? Kot drugo pa, zakaj ravno Harkov, ko pa imamo po vsej Ukrajini uničenih toliko mest?

Vsakršna pomoč je seveda dobrodošla, tudi podpora mednarodne arhitekturne zbornice, vendar pa smo kot državljani Ukrajine malo bolj čustveni glede tega, a hkrati tudi realnejši. Naj pride (arhitekt Norman Foster) v Harkov, tam živi štiri mesece in potem poda svoj predlog. Predloga ne moreš dati kar po spletu ali Instagramu.

Ste dobili kakšen odziv od njih?
Ne, sem pa dobil veliko kritik od ukrajinskih arhitektov, ki pravijo, kako lahko neki majhen biro komentira delo tega velikega biroja.

Zanimiva je tudi izjava predsednika Zelenskega, češ da bo morala biti prenova Ukrajine pravična in zelena. Vojna še poteka, predsednik pa je že dva koraka naprej. Vaš komentar?
Nimam osebnega mnenja glede tega. Najprej naj poskrbijo za ljudi in potem za zeleno obnovo.