Odpoklic Emeršiča so poslanci potrdili z 52 glasovi za in 24 proti, Cizlja pa s 53 za in 25 proti.

Kot je v DZ-ju pojasnila predsednica mandatno-volilne komisije Janja Sluga, Emeršič po navedbah vlade ne izpolnjuje pogoja iz zakona o SDH-ju, po katerem član nadzornega sveta holdinga ne sme biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo. Emeršič je 22. aprila 2021 nastopil položaj direktorja 2TDK-ja.

Cizelj pa, kot je vladno utemeljitev povzela Sluga, že v času imenovanja ni izpolnjeval pogojev zakona, ki določajo, da mora imeti član nadzornega sveta SDH-ja najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in pri svojem delu dosega dobre, primerljive rezultate.

Odpoklicu nadzornikov so ostro nasprotovali v opozicijskih NSi-ju in SDS-u. "Samo tri tedne je bilo treba počakati, da se je svoboda izkazala za nekaj čisto drugega, kot je bilo napovedano. Namesto svobode imamo sezname javnih uslužbencev za odstrel," je opozoril vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj.

Kot je dodal, imamo namesto strokovnega merila takšne odpoklice, kot smo jim priča danes. "Ljudi postaja strah za svoje službe, za to, ali bodo lahko preživeli svoje družine, svojce, sebe," je dejal.

Anžeta Logarja iz SDS-a pa "izredno žalosti", kar se dogaja v zadnjem času. Kot je ocenil, vlada izvaja pohod na tako rekoč vse institucije v državi. "Številni odlični posamezniki so bili postavljeni na sramotilni steber, ker je nekdo mislil, da če je zmagal, si lahko dovoli vse," je dejal.

Bo Žlak odstopil s čela SDH-ja?

Medtem pa so v javnosti zaokrožile neuradne informacije, da bi lahko na četrtkovi popoldanski seji nadzornega sveta SDH-ja, na kateri bo govor o domnevno spornem imenovanju Tomaža Kokota na čelo Pošte Slovenije, sporazumno odstopil tudi predsednik uprave SDH-ja Janez Žlak.

DZ je na izredni seji tudi sledil sklepom mandatno-volilne komisije in z mesta predsednice sveta Agencije za energijo razrešil Romano Jordan, namesto nje pa imenoval Franca Žlahtiča. Prav tako so za člana sveta Javne agencije za varstvo konkurence imenovali Istoka Prodana in Mirjano Rozman.

Seja mandatno-volilne komisije

Mandatno-volilna komisija DZ je podprla Milana M. Cvikla kot kandidata za viceguvernerja Banke Slovenije in Jano Ahčin kot kandidatko za predsednico računskega sodišča. Cviklu so nasprotovali poslanci SDS-a, saj menijo, da gre za politično kadrovanje.

V skladu s postopkom je DZ imenovanje Cvikla za viceguvernerja predlagal predsednik republike Borut Pahor, potem ko je po posvetovanjih s poslanskimi skupinami presodil, da bi na glasovanju utegnil dobiti zadostno podporo. Generalna sekretarka v uradu predsednika republike Nataša Kovač je na seji dejala, da je Cvikl odličen strokovnjak, z dolgoletnimi izkušnjami na področju centralnega bančništva, zato Pahor meni, da je primeren kandidat.

V razpravi so se oglasili poslanci SDS-a. Jože Tanko je spomnil, da je bil Cvikl v nekem obdobju predsednik preiskovalne komisije v zadevi Patria. "Kandidat, ki je tako intenzivno sodeloval pri deformiranju nekega preiskovalnega postopka, pač ne izpolnjuje meril, da se ga predlaga za viceguvernerja," je dejal.

Za mesto viceguvernerja prišle štiri prijave, Cvikla ni bilo med njimi

Ker so za mesto viceguvernerja kandidature oddali štirje kandidati in Cvikla ni bilo med njimi, poslanec SDS-a Tomaž Lisec meni, da se je zgodilo brutalno politično kadrovanje. Žan Mahnič pa je dejal, da bo Cvikl imenovan, ker je član stranke SD. "Ne gre za nekoga, ki bi lahko deloval neodvisno, ki bi dal prednost interesom državljanov in javnim financam, ampak bo sledil le temu, kar bo narekovala vladajoča politika," meni Mahnič.

Komisija je sicer Cvikla podprla z 10 glasovi za in petimi proti. Mandatno-volilna komisija ga bo tako DZ-ju predlagala v imenovanje.

Komisija je na seji obravnavala tudi predlog Irene Vodopivec Jean, da jo DZ 31. julija razreši z mesta viceguvernerke Banke Slovenije. Za predlog je glasovalo 12 članov komisije, proti ni bil nihče, zato bo komisija DZ-ja predlagala njeno razrešitev.

MVK podprl Jano Ahčin za predsednico Računskega sodišča

Mandatno-volilna komisija je glasovala tudi o Pahorjevem predlogu, da se za predsednico Računskega sodišča imenuje Jano Ahčin. Nataša Kovač je povedala, da je po Pahorjevem mnenju primerna kandidatka, saj je strokovnjakinja na področju javnih financ in dobro pozna tudi druga področja, ki so pomembna za delo predsednice Računskega sodišča. V razpravi ni sodeloval nihče. Komisija je Ahčinovo podprla z 11 glasovi za in dvema proti in bo DZ-ju predlagala njeno imenovanje.

Komisija je 24 poslankam in poslancem dodelila službena stanovanja v najem. Sprejela je sklep, da z drugimi stanovanji razpolaga generalna sekretarka in jih da v uporabo zaposlenim v DZ-ju, pet stanovanj pa do jeseni začasno zadrži za morebitne dodatne potrebe poslank in poslancev.