Za kandidaturo se je odločil v času povolilnega dogajanja, ko je aktualna vlada naročila pregled vseh zaposlitev v javni upravi v zadnjem času in ko se je problematiziralo nekatera veleposlaniška imenovanja. "Dajmo sodelovati, ne negirajmo vsega, kar je bilo v preteklosti dobrega, samo zato, ker je to naredil nekdo drug," pravi Logar.

Povezovanje ter iskanje skupnega jezika je izpostavil kot svoj najpomembnejši prispevek morebitni predsedniški funkciji. Prvopodpisana pod vlogo njegove kandidature bo nekdanja evropska poslanka iz vrst SDS-a Romana Jordan, odločil pa se je za zbiranje podpisov podpore, saj želi že v tem začetnem delu preveriti, kakšno podporo ima na terenu. "Če bi se postopek zbiranja podpisov močno zavlekel, bi spoznal, da očitno podpore ni." Stranka SDS mora njegovo kandidaturo formalno podpreti še na seji sveta stranke. O imenih, s kom se je o svoji kandidaturi še pogovarjal, pa ni želel govoriti.

Do zdaj na predsedniško mesto še ni bil izvoljen noben kandidat iz desne politične opcije. Logar odgovarja, da je v demokraciji splošno sprejemljivo, da se tako stranke kot posamezniki in opcije na različnih ravneh politike izmenjujejo. "Čas je, da naredimo preskok v glavi," je prepričan.

Bil bi aktiven predsednik

Napoveduje, da bo v primeru izvolitve zelo aktiven predsednik. "Pred nami so veliki izzivi. Jasno je treba povedati, da mora Slovenija pri vprašanju vojna v Ukrajini od začetka do konca ostati na pravi strani zgodovine. Potem je tukaj vprašanje miru v Evropski uniji, prehrambna in energetska draginja. Vse te dileme terjajo sodelovanje čim širšega spektra in nekoga, ki bo povezoval. Funkcijo predsednika republike je treba maksimalno aktivirati kot vezni člen vseh različnih pogledov. Predsednik republike z večinsko podporo lahko redno sklicuje konference o prihodnosti, hkrati pa ugotovitve teh omizij spravi v življenje prek rednih vrhov slovenske politike," je opisal svoj pogled na predsedniško funkcijo.

Dodal je, da je njegova strast zunanja politika in po zakonu o zunanjih zadevah je predsednik republike tisti drugi par v zagovarjanju zunanje politike ob ministru za zunanje zadeve. "Glede na preteklo izkušnjo, širok krog poznanstev in rezultate, ki smo jih dosegli, v tem pogledu lahko zelo aktivno in kvalitetno soprispevam k umeščenosti Slovenije v zunanji prostor," je prepričan.

Napovedi kandidatur se vrstijo

Kandidaturo za predsedniško mesto je v preteklih tednih naznanilo že nekaj kandidatov, v boj se tako podajajo odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, podpredsednica največje parlamentarne stranke Gibanje Svoboda Marta Kos, psihoanalitičarka Nina Krajnik, kočevski župan Vladimir Prebilič in glasbenik Gregor Bezenšek ml..

O svojih kandidatih razmišljajo tudi v strankah SD in Levica.