"Ne bom skrivala, da smo zaradi razmer v Sloveniji, predvsem težav pri financiranju STA-ja v preteklosti in tudi drugih vprašanj, začeli razmišljati o zavezujočih pravilih za vse države članice, ki bodo bolje ščitila medijski prostor," je podpredsednica Evropske komisije, pristojna za vrednote, odgovorila na novinarsko vprašanje o aktualnem dogajanju na RTV Slovenija.

Gre za akt o medijski svobodi, v katerem komisija obravnava težave javnih in zasebnih medijev, tudi v povezavi s financiranjem in stabilnostjo delovanja, predvsem javnih medijev, je pojasnila.

Na novinarski konferenci ob predstavitvi letnega poročila o vladavini prava v EU-ju je poudarila, da je to podlaga za razpravo s predstavniki držav članic, tudi o medijih in položaju novinarjev.

Priporočila Sloveniji

Evropska komisija v poročilu Sloveniji priporoča "krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev", vendar so glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva določeni izzivi.

To med drugim po navedbah komisije, ki se sklicuje na poročilo Centra za medijski pluralizem in svobodo medijev (CMPF) za leto 2021, velja za postopke imenovanja članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, saj večino imenujejo parlament, politične stranke in vlada.

Na področju svobode medijev Evropska komisija poudarja še, da je bilo od objave lanskega poročila ponovno vzpostavljeno financiranje STA-ja, kar mu zagotavlja večjo stabilnost, a bi lahko nekatera določila v dogovoru za financiranje posredno vplivala na njeno uredniško avtonomijo, so opozorili.

Poleg tega opozarja, da se položaj novinarjev v Sloveniji še naprej poslabšuje, tako da je med priporočili tudi vzpostavitev pravnih in drugih varovalk za zaščito novinarjev, predvsem na spletu.

Bruselj pozdravlja predlog sprememb zakona o RTV-ju

Viri pri EU-ju so ob tem glede predloga sprememb zakona o RTV-ju pojasnili, da v Bruslju pozdravljajo to, da "želi vlada ukrepati in uvesti več varovalk za zaščito neodvisnosti novinarjev". V tem kontekstu pa je treba razumeti tudi priporočilo komisije, so navedli.

Kot je znano, je v parlamentarni obravnavi predlog novele zakona o RTV Slovenija, s katerim bi vodenje, upravljanje in nadzor zavoda namesto zdajšnjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV Slovenija, ki bi štel 17 članov. V skladu z enim od dopolnil, ki jih je v ponedeljek potrdil pristojni odbor DZ-ja za kulturo, DZ vanj ne bo imenoval nobenega člana.

S poročilom se strinja tudi kulturno ministrstvo

Z nekaterimi glavnimi ugotovitvami poročila se strinjajo tudi na ministrstvu za kulturo. Kot so zapisali v odzivu, se skladajo z usmeritvami delovanja ministrstva na področju medijev in medijske politike, in dodali, da je najbolj pereča dosedanja ureditev imenovanja programskih svetnikov in nadzornikov RTV Slovenija, ki ne zagotavlja zadostne zaščite pred političnimi posegi v upravljanje in vodenje javne radiotelevizije. Poudarili so, da to področje na novo ureja vladni predlog novele zakona o RTV Slovenija, s katerim vlada umika neposredni vpliv politike iz javne radiotelevizije.

Ministrstvo za kulturo si bo prav tako prizadevalo zagotoviti večjo neodvisnost in avtonomijo javnih medijev od politike, konkurenčen in pluralen medijski trg, transparentno medijsko lastništvo in transparentno porabo javnega denarja za oglaševanje v medijih. Prav tako si bodo prizadevali za izboljšanje delovnih pogojev za novinarje.

Sindikat novinarjev: Znašli smo se na medijskem razpotju

Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) pravi, da po mnenju Evropske komisije obstaja visoko tveganje za politične posege v neodvisnost medijev, na to pa vsaj dva meseca od uradne napovedi stavke opozarjajo stavkajoči na Radioteleviziji Slovenija s prvo stavkovno zahtevo po novinarski, uredniški in institucionalni neodvisnosti.

"Za zdaj vlada z novelo zakona o RTV poskuša gasiti požar, medtem ko vprašanje financiranja javne RTV zanjo ni prioriteta," so zapisali. Dodali so, da prav tako ni jasno, ali in kako se bodo lotili širših sprememb medijske zakonodaje, s katerimi bi zajeli sistemske težave medijev v Sloveniji, ki jih sicer deloma omenja tudi Evropska komisija.

Podobno kot lansko poročilo tudi letošnje izpostavlja težave v medijskem okolju pri nas, kot sta nezadostna regulacija medijskega lastništva in koncentracija zasebnih medijev, v javnih medijih pa predvsem finančne in politične vplive. Pri zadnjih glede Slovenske tiskovne agencije ugotavljajo, da je bilo rešeno vprašanje financiranja, kar agenciji prinaša večjo stabilnost, toda v komisiji opozarjajo, da tveganja, ko gre za vprašanje uredniške avtonomije, ostajajo, so poudarili v odzivu.

Pri edini javni medijski instituciji v državi, RTV Slovenija, pa izpostavljajo predvsem neposredni vpliv politične oblasti na organe upravljanja in omenjajo predlagano novelo zakona, ki na tem področju prinaša spremembe, so dodali.

Komisija opozarja na vmešavanje v delo slovenske policije

Poročilo o vladavini prava za Slovenijo medtem na področju pravosodnega sistema izraža zaskrbljenost zaradi pristojnosti notranjega ministra, da z navodili usmerja policijo v preiskavah posameznih primerov, kar bi lahko vplivalo na neodvisno delo državnih tožilcev in evropskega javnega tožilstva.

Obenem opozarja na pomanjkljivosti pri pravilih, ki urejajo parlamentarne preiskave. Sloveniji tudi priporoča zagotovitev varovalk glede neodvisnosti sodnikov in državnih tožilcev.
Na področju boja proti korupciji pa ji Evropska komisija priporoča odpravo ovir pri preiskovanju in pregonu primerov korupcije. Med drugim naj Slovenija zagotovi operativno avtonomijo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), poveča sredstva za državno tožilstvo in preuči zastaralne roke. Po mnenju komisije namreč obstaja "resna zaskrbljenost" glede neodvisnosti NPU-ja.

V priporočilih na področju boja proti korupciji sta še čimprejšnje sprejetje in začetek izvajanja strategije za to področje, saj trenutno ni v veljavi.

Pri sistemu zavor in ravnovesij je komisija Slovenijo med drugim opozorila na pomanjkljivosti zakona o javnih financah pri zagotavljanju proračunske avtonomije določenih neodvisnih organov. V priporočilih jo je pozvala, naj zagotovi potrebne varovalke za to.

Ministrstvo za pravosodje je v odzivu pozdravilo objavo letnega poročila, ob tem pa poudarilo, da Slovenija že vse od same pobude naprej podpira tovrsten mehanizem, pripravo letnih poročil Evropske komisije in na tej osnovi izvedbo letnega dialoga o vladavini prava.

Spomnili so, da poročilo za Slovenijo ugotavlja, da je vlada že izvedla pozitivne spremembe na nekaterih področjih. Imenovala je 13 državnih tožilcev, prav tako je s spremembo uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin odpravila nekatere pomisleke Evropske komisije glede posegov v neodvisnost dela državnih tožilcev.

To so v odgovoru Evropski komisiji, ki ga je pridobil STA, izpostavili tudi na vladi. Navedli so, da predlog zakona o odpravi škodljivih ukrepov pretekle oblasti predvideva tudi spremembo zakona o organizaciji in delu policije, katere namen je jasno razmejiti usmerjanje policije med državnim tožilcem in ministrom za notranje zadeve. Predlog zakona bo še ta teden obravnaval odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Vlada naj bi sicer o poročilu Evropske komisije razpravljala na četrtkovi seji, po kateri bo izjavo predvidoma podala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

Varuh: Priporočila so pokazatelj pomanjkljivosti v delovanju pravne države

"Evropska komisija je letos prvič pripravila tudi konkretna priporočila vsem državam članicam. Tudi Slovenija je prejela več priporočil, ki so pomemben pokazatelj pomanjkljivosti v delovanju pravne države pri nas. Čeprav priporočila niso pravno obvezujoča, pa vse pristojne institucije pozivam, da jih preučijo in čim prej implementirajo v slovenski pravni red. V več državah je o poročilu že potekala tudi strokovna razprava za izboljšanje stanja vladavine prava. Želim si, da bi o poročilu Evropske komisije podrobneje na strokovni ravni javno razpravljali tudi v Sloveniji. Le z obsežno javno razpravo in izmenjavo mnenj med odločevalci, javnimi uslužbenci, sodniki, akademskim krogom in predstavniki neodvisnih institucij bomo lahko hitreje uresničevali priporočila, ki bodo v korist posameznikom," je priporočila državam članicam EU-ja komentiral varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Odzval se je tudi slovenski evropski poslanec Matjaž Nemec (SD/S&D), ki je opozoril, da je treba poročilo za Slovenijo obravnavati v okviru prostora in časa. "Kritično je tako predvsem do neustavnih, nedemokratičnih in avtoritarnih politik predhodne vlade pod vodstvom Janeza Janše," je zapisal. Poročilo sicer po njegovem prepričanju zgolj ugotavlja tisto, na kar so opozarjali od prvega dne prejšnje vlade, je zapisal.

Razprava ministrov EU-ja, pristojnih za evropske zadeve, o položaju v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Portugalskem in Švedskem je predvidena za november.

Skrbi na področju vladavine prava

Evropska komisija sicer v poročilu o vladavini prava ugotavlja, da so številne članice nadaljevale reforme na tem področju, vendar pa v nekaterih ostajajo razlogi za skrb na sistemski ravni.

Na področju pravosodja so številne države začele proces sprejemanja reform za okrepitev neodvisnosti sodstva. Na drugi strani pa v nekaterih članicah ostajajo razlogi za zaskrbljenost na strukturni ravni. V nekaterih izzivi ostajajo pri imenovanjih na višjih sodiščih in predsednikov sodišč, v drugih pa skrbi glede neodvisnosti oziroma avtonomije organov pregona, poleg tega so disciplinski postopki uporabljeni za omejevanje neodvisnosti sodstva.

Zato komisija v svojih priporočilih, ki so novost letošnjega poročila o vladavini prava, države spodbuja k večji vključenosti sodstva v postopke imenovanja, več avtonomije za organe pregona in k temu, da za pravosodne sisteme namenijo več sredstev, je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila dejal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Glede boja proti korupciji Bruselj v poročilu izpostavlja, da so številne države članice sprejele nove ali prenovljene strategije na tem področju ter povečale zmogljivosti pristojnih organov. Medtem pa v nekaterih preiskave in pregon primerov korupcije še vedno trajajo predolgo in še vedno ni sodb.

Bruselj nacionalnim oblastem priporoča, da zagotovijo učinkovito preiskovanje in pregon primerov korupcije ter okrepijo preventivne ukrepe, na primer pri pravilih glede lobiranja in konflikta interesov.

Tretje področje v poročilu o vladavini prava se nanaša na svobodo in pluralizem medijev, pri čemer komisija ugotavlja, da je več držav sprejelo, okrepilo ali pa obravnava ukrepe za izboljšanje varnosti in delovnih pogojev za novinarje. Od zadnjega poročila, objavljenega julija lani, je več držav tudi izboljšalo preglednost lastništva medijev.

Razlogi za skrb medtem ostajajo zaradi pomanjkanja preglednosti pri državnem oglaševanju. K odpravi teh pomanjkljivosti komisija države članice poziva tudi v svojih priporočilih, ki se nanašajo še na zaščito neodvisnosti javnih medijev in izboljšanje varnosti novinarjev.

Na področju zavor in ravnovesij pa Bruselj članicam priporoča, naj v zakonodajne postopke vključijo različne deležnike, zagotovijo odprt okvir za delovanje civilne družbe in vzpostavijo delujoče nacionalne institucije za človekove pravice.

Evropska komisija je Evropski parlament in države članice pozvala še, naj nadaljujejo razpravo o stanju vladavine prava v EU-ju na splošno in v posameznih državah članicah.