Pred lokalnimi volitvami leta 2018 se je k izvedbi participativnega proračuna v primeru izvolitve zavezalo 275 kandidatk in kandidatov za županska mesta, a je po štirih letih obljubo držalo le 24 od 56 županj in županov, ki zdaj končujejo svoj mandat, navajajo na inštitutu Danes je nov dan. Na spletni strani Inštituta Danes je nov dan si lahko občani ogledajo tudi, kje lahko sodelujejo pri izvedbi občinskih projektov.

Med kandidati in kandidatkami za župansko funkcijo, ki so se leta 2018 zavezali k izvajanju participativnega proračuna in obljube niso držali, so župani oziroma županje občin Bovec, Braslovče, Cerkno, Cirkulane, Dobrepolje, Domžale, Gornja Radgona, Hajdina, Ilirska Bistrica, Kanal, Loška dolina, Markovci, Metlika Moravče, Pesnica, Piran, Podvleka, Prebold, Preddvor, Radeče, Radlje ob Dravi, Rače - Fram, Renče - Vogrsko, Ribnica na Pohorju, Sežana, Trzin, Vitanje, Vrhnika, Črna na Koroškem, Škofljica, Žalec Žirovnica.

Participativni proračun izvajajo v občinah Ajdovščina, Benedikt, Bohinj, Brežice, Divača, Dol pri Ljubljani, Dravograd, Hrastnik, Hrpelje - Kozina, Izola, Jesenice, Komen, Koper, Kranj, Krško, Laško, Logatec, Lovrec na Pohorju, Maribor, Medvode, Murska Sobota, Nova Gorica, Postojna, Ptuj, Radovljica, Razkrižje, Ruše, Semič, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Tolmin, Črenšovci, Šentilj, Škofja Loka, Šmartno ob Paki in Šoštanj.

Na inštitutu pozdravljajo delo 39 slovenskih občin, ki so v štirih letih izvedle vsaj en cikel participativnega proračuna. Kot so navedli v sporočilu za javnost, bodo kljub napredku nadaljevali prizadevanja za čim večjo uvedbo participativnih proračunov v lokalni samoupravi, saj ljudje z njimi med drugim pridobijo dodatna znanja o upravnih procesih, spodbujajo pa tudi razmišljanje o potrebah celotne skupnosti.

Pri participativnem proračunu gre za eno najpomembnejših oblik neposrednega vključevanja občank in občanov v delo lokalne samouprave, ki prinaša številne pozitivne učinke, navajajo na inštitutu. Je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela javnih sredstev za izvedbo projektov v lokalnem okolju neposredno odločajo prebivalke in prebivalci, ki projekte predlagajo in se do njih opredelijo. S tem lahko vplivajo na izboljšanje svojega življenjskega okolja, saj za sodelovanje ni potrebno podrobnejše znanje o delovanju občine ali proračunu, so zapisali.

Po navedbah inštituta se lahko z izvedbo participativnega proračuna med drugim poveča učinkovitost porabe javnih sredstev, poskrbi za enakomernejši razvoj občine in izboljša ravnanje z občinsko infrastrukturo. Poleg tega uvedba mehanizmov soodločanja prinaša pozitivne učinke za prebivalce in prebivalke, ki so posledično bolj povezani s svojo skupnostjo, koristi pa lahko tudi izvoljenim predstavnicam in predstavnikom, saj odprto in transparentno delovanje občine krepi zaupanje in legitimnost, poudarjajo.