Revizorji so opozorili na domnevno sporno pogodbo o delovanju uprave avtocestne policije med policijo in družbo Dars. Na Darsu se branijo, da ni v pogodbi ničesar spornega, saj da ne gre za "donacije", kot pravijo revizorji, pač pa za "sofinanciranje".
G. K.
2. avgust 2022 ob 16.37
Zadnji poseg: 3. avgust 2022 ob 14.56 Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija
Kot smo poročali, je Dars delo avtocestne policije financiral prek donacij, revizija pa je med drugim odprla vprašanje, ali so to sploh lahko donacije. Revizijo je policija že predala KPK-ju, državnemu odvetništvu in uradu za nadzor proračuna, kjer so ocenili, da gre za sume kaznivih dejanj.
Revizorje je na prvem mestu tako zmotilo dejstvo, da MNZ Darsu plačuje mesečni pavšal za nekakšen paket storitev, ne da bi bile v skladu z zakonom o javnih financah mesečno izkazane dejansko opravljene storitve, je za Prvi poročal Robert Škrjanc. Z Darsa so po njegovih besedah sicer odgovorili, da gre za stroške najemnine za prostore na nadzorni točki Kompolje, kjer je nameščena ljubljanska enota avtocestne policije.
Kot potencialno kritično pa je revizor ocenil tudi vzpostavljen okvir t. i. sofinanciranja nakupov opreme in vozil Darsa prek donacij. Donacije po zakonu izhajajo iz namena neodplačnosti, torej iz dejstva, da z donacijami za državo ne nastane nobena obveznost niti v obliki protidajatve niti v obliki protistoritve. Pri donacijah Darsa pa se je policija zavezala, da bo povečala prisotnost policije na avtocestah, izvedla organizacijske spremembe, zagotovila vsaj enega policista v nadzornem centru Darsa in ustanovila mešane patrulje s cestninskimi nadzorniki.
Računsko sodišče: Protistoritev pomeni, da ne gre za donacijo
"Znano je tudi stališče Računskega sodišča, da če je država v zameno dolžna ponuditi oziroma zagotoviti določeno protistoritev, pravni posel izgubi naravo brezplačnosti, donacije pa pridobijo elemente sponzorstva," je pojasnil Škerjanc.
Tesno in prepleteno razmerje ter celo zelo visoko pričakovano večdesetmilijonsko (so)financiranje avtocestne policije pa, tako Škerjanc, lahko povzroči tudi dvome o korektnosti nadzora policije nad Darsom kot upravljavcem avtocest ali celo v primeru kakšnih drugih preiskav v Darsu kot gospodarski družbi.
Dars proti ukinjanju enot avtocestne policije
Na Darsu z vsebino revizije niso seznanjeni, prav tako se ne strinjajo z ukinitvijo koprske, celjske in mariborske specializirane enote avtocestne policije. Zato po Škerjančevih besedah pričakujejo srečanje s pristojnima ministrstvoma za notranje zadeve in za infrastrukturo ter policijo, na katerem bi se pogovorili glede nadaljnjega izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah v državi.
Statistika po navedbah Darsa namreč kaže, da se je z uvedbo avtocestne policije število prometnih nesreč zmanjšalo, kar posledično pomeni manj zastojev. Občutno se je zmanjšalo tudi število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče, kar pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega tudi večjo pretočnost prometa.
"Dars torej avtocestno policijo sofinancira zato, ker to zanj pomeni manj stroškov z vzdrževanjem vozišč. Glede donacij pa opozarjajo, da ne koncesijska pogodba ne sporazum in niti izvedbeni dogovor ne govorijo o donaciji, temveč je uporabljena beseda 'sofinanciranje'. Ali na ministrstvu nakazan denar knjižijo kot donacije, pa jim ni poznano," je sklenil poročanje Škerjanc.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje