V intervjuju za ameriški časopis Washington Post je Zelenski obstoječe sankcije proti Rusiji označil za šibke v primerjavi s sporočilom, ki bi ga Moskvi poslali s prepovedjo potovanj in popolnim embargom na ruske energente.

"Najpomembnejše sankcije so zaprtje meja – ker Rusi jemljejo zemljo nekomu drugemu," je dejal ukrajinski predsednik in dodal, da bi morali Rusi "živeti v svojem svetu, dokler ne spremenijo svoje filozofije".

Po mnenju Zelenskega bi morali vsi Rusi prevzeti del krivde za Putinovo vojno. "Rekli bodo: 'Ta vojna nima nobene povezave z nami, celotno prebivalstvo ne more biti odgovorno, kajne?' Lahko je. Prebivalstvo je izbralo to vlado in se z njo ne bori, se z njo ne prepira, ne kriči nanjo," je dejal Zelenski.

V Moskvi so se na poziv Zelenskega odzvali z besedami, da je "iracionalnost razmišljanja v tem primeru presegla vse meje" in da je potezo "mogoče razumeti le izjemno negativno". "Vsak poskus izolacije Rusov ali Rusije je proces, ki nima perspektive," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Nekatere evropske države naj bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP že ukinile nekatere vizume za ruske državljane, pojavljajo pa se tudi pozivi k odločnejšim ukrepom.

Finska premierka: Ni prav, da lahko Rusi živijo normalno življenje

Finska premierka Sanna Marin je v ponedeljek prav tako dejala, da bi EU moral razmisliti o prepovedi potovanja za ruske potnike. "Ni prav, da lahko Rusi v času, ko Rusija izvaja brutalno vojno v Evropi, živijo normalno življenje, potujejo po Evropi kot turisti. To ni prav," je Sanna Marin po navedbah Politica dejala za finsko javno radiotelevizijo Yle. Dodala je, da verjame, da bo na prihodnjih zasedanjih Evropskega sveta to vprašanje še bolj poudarjeno.

Turističnih vizumov ruskim državljanom ne bi več izdajala niti estonska predsednica vlade Kaja Kallas, ki je na Twitterju zapisala, da je obisk Evrope privilegij, in ne pravica. "Letalski promet iz Rusije je ustavljen. To pomeni, da medtem ko schengenske države Rusom izdajajo vizume, breme nosijo države, ki so sosede Rusije – Finska, Estonija in Latvija, ki so edine vstopne točke," je zapisala.

Rusija krepi ofenzivo na vzhodu Ukrajine

Rusija medtem še naprej krepi ofenzivo na vzhodu Ukrajine, a v Kijevu zatrjujejo, da se ukrajinske sile močno in uspešno upirajo. Še vedno je napeto tudi okoli jedrske elektrarne v Zaporožju na jugu države, kjer Rusija po lastnih navedbah po nedavnem obstreljevanju namešča sisteme zračne obrambe.

O silovitih spopadih poročajo v mestih ob fronti blizu mesta Doneck. Po trditvah ukrajinskih predstavnikov ruske sile v prizadevanjih, da bi prevzele nadzor nad regijo Doneški bazen, izvajajo nize napadov, tudi iz zraka. Ukrajinska vojska trdi, da je odbila kopenske napade v smeri mest Bahmut in Avdijivka ter porazila ruske izvidniške enote, med drugim blizu Bahmuta.

Ruska stran razmere na terenu predstavlja drugače. Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je tako sporočil, da so sile pod njegovim vodstvom zajele tovarno na južnem obrobju mesta Soledar.

Ruske sile so po lastnih navedbah tudi vdrle v vas Piski, obdano z barikadami, ruski mediji pa poročajo, da so pripadniki skupine plačancev Wagner vdrli na območje blizu mesta Bahmut.

Rusija si prizadeva, da bi prevzela popoln nadzor nad Doneškim bazenom, predstavniki samooklicanih proruskih oblasti v več zasedenih delih Ukrajine pa po lastnih navedbah načrtujejo referendume glede priključitve Rusiji.

Britanski vojaški strokovnjaki medtem ocenjujejo, da so ruske sile v zadnjih dneh svoja prizadevanja osredotočile na odvračanje ukrajinske protiofenzive na jugu države. Kljub temu nadaljujejo tudi napade v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, v današnjem rednem poročilu navaja britansko ministrstvo za obrambo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Britanski strokovnjaki ocenjujejo tudi, da je napredovanje ruskih sil na terenu še naprej omejeno. Največji uspeh so ruske sile v zadnjih 30 dneh dosegle pri napadu na mesto Bahmut, a še tam so napredovali le za približno deset kilometrov.

Po mnenju britanskih strokovnjakov je razlog za to med drugim v pomanjkanju vojaškega osebja na ruski strani. "Kljub močnemu posredovanju topništva na tem območju Rusiji ni uspelo zagotoviti zadostnega števila pripadnikov pehote, da bi osvojili še več ozemlja," piše v poročilu, ki ga povzema DPA.

Razmere ostajajo napete tudi okoli jedrske elektrarne Zaporožje na jugu Ukrajine, največje nuklearke v Evropi, potem ko sta konec prejšnjega tedna ukrajinska in ruska stran druga drugi očitali, da jo ogrožata z vojaškimi operacijami in obstreljevanjem.

Ruska vojska po lastnih navedbah tam namešča sisteme zračne obrambe. "Okrepili bomo sisteme zračne obrambe v okolici elektrarne," je danes za rusko državno televizijo dejal vodja ruskih vojaških oblasti v regiji Evgenij Balicki.

Povedal je še, da elektrarna trenutno obratuje kot običajno. Jedrska elektrarna v Zaporožju obsega skupno šest blokov s skupno močjo 5700 megavatov. Do obstreljevanja prejšnji konec tedna so po ukrajinskih navedbah sicer delovali le trije bloki.

Kijev: Iz Donecka evakuiranih najmanj 3000 ljudi

Ukrajinske oblasti so od prejšnjega tedna, ko je začel veljati odlok o obvezni evakuaciji iz regije Doneck, doslej evakuirale najmanj 3000 ljudi, so sporočili iz Kijeva. "V zadnjih šestih dneh je bilo evakuiranih več kot 3000 državljanov, med njimi skoraj 600 otrok in 1400 žensk. Obvezna evakuacija pa se medtem nadaljuje," je povedal namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko.

Pri tem je še dodal, da je bilo od začetka ruske invazije iz Donecka evakuiranih približno 1,3 milijona ljudi, v regiji pa naj bi jih ostalo še 350.000, od tega približno 50.000 otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kijev je prejšnji teden uvedel obvezno evakuacijo iz vzhodne regije Doneck, ki zdaj nosi glavno breme ruske vojaške ofenzive. Kot enega izmed razlogov je vlada navedla, da v mrzlih zimskih mesecih ne bo mogla zagotoviti zadostnega ogrevanja.

Številni Ukrajinci v Donbasu, ki ga sestavljata regiji Doneck in Lugansk, pa si ne želijo oziroma ne morejo oditi. Pri tem se sklicujejo na pomanjkanje sredstev za začetek novega življenja in na to, da nimajo kam iti.

Še dve ladji izpluli iz Čornomorska

Iz ukrajinskega pristanišča Čornomorsk sta izpluli še dve tovorni ladji z ukrajinskim žitom, kar vzbuja upanje, da se počasi umirja svetovna prehranska kriza, ki jo je povzročil ruski napad na Ukrajino, poroča DPA.

Ladji po varnem koridorju v Črnem morju prevažata skupno več kot 70.000 ton žita, je ob tem sporočilo ukrajinsko ministrstvo za infrastrukturo.

V Turčijo je z ladjo Rahmi Yaggi namenjene približno 5300 ton sončnične moke, ladja Ocean Lion pa prevaža skoraj 65.000 ton koruze, namenjene v Južno Korejo.

Odkar sta Rusija in Ukrajina ob posredovanju Turčije in Združenih narodov 22. julija dosegli dogovor o sprostitvi izvoza ukrajinskega žita, je iz Ukrajine izplulo že dvanajst ladij z več kot 380.000 tonami tovora.

Pošiljke veljajo za bistvene za stabilizacijo cen žita na svetovnih trgih zaradi strahu pred lakoto na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Združeni narodi in Turčija pomagajo pri usklajevanju varnosti izvoza in spremljajo pošiljke, da bi se prepričali, da z ladjami ne tihotapijo orožja na vojno območje.