Slovenska policija je v nedeljo sporočila, da intenzivno preverja informacije o sumih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti, ki so bila v zadnjih dneh izpostavljena v medijskih objavah in na spletnih omrežjih, in ne torej na podlagi uradne prijave – tudi do ponedeljka niso prejeli nobene.

A eden od administratorjev profila na Instagramu, ki se je vzpostavil 9. avgusta, nam je dejal, da so do zdaj prejeli več kot 50 anonimnih pričevanj o domnevnih kaznivih dejanjih.

Sogovornik, ki želi ostati neimenovan (njegovo ime je znano uredništvu MMC-ja), zanika, da bi profil vodili iz škodoželjnosti ali namernega blatenja osebe, čigar ime navajajo v samem imenu profila. Je pa dejstvo, da je objavljeno vsebino težko neodvisno preveriti, saj so pisci objav anonimni.

Kot pravi, je njihov cilj podpreti žrtve. "Profil je sprva odprlo dekle, ki je bilo tudi samo žrtev, a ga zaradi prevelikega odziva javnosti ni moglo več obvladati," nadaljuje in dodaja, da je "vse to moralo priti na dan. Bil je že čas."

Policija: Žrtev je nepogrešljiv vir informacij

Vsebino objav, nekatere tudi zelo nazorno opisujejo prizore domnevnih spolnih zlorab, tako za zdaj ni mogoče potrditi. Policija pa poudarja, da je za učinkovito izvedbo postopka nujno potrebno sodelovanje oškodovanih oseb.

"Pri obravnavi tovrstnih kaznivih dejanj je žrtev namreč nepogrešljiv vir informacij za kriminalista in največkrat tudi edini, prijavljanje teh primerov pa je potrebno tudi zaradi preprečevanja morebitnega izvrševanja novih kaznivih dejanj," so zapisali.

Omenjeni administrator nam je še dejal, da tudi oni spodbujajo domnevne žrtve, naj dogodek nasilja vendarle prijavijo.

Podjed: Splet je postal"institucija", ki nam nudi odgovore

Toda, zakaj se domnevne žrtve niso odločile prijaviti dogodka organom pregona, temveč so svojo izkušnjo javnosti izpovedale na Instagramu?

"Bistvena prednost družbenih omrežij je v tem, da lahko ljudem, ki so na drugi strani anonimni, zaupamo svoje skrivnosti, bolečine in rane," pojasni antropolog Dan Podjed. "Zakaj ljudje ne gredo na policijo, k psihiatru ali k spovedi?" nadaljuje, "ker je splet postal tisto glavno preročišče v našem življenju, tista 'institucija', ki nam nudi odgovore."

Ob tem opozori, da policija primera pred 20 leti verjetno sploh ne bi preiskovala, "saj ne bi dobila nobenega indica, kot ga je danes na medmrežju".

Društvo SOS: Drugi primeri zlorab, povezanih z mamili

Tudi v društvo SOS telefon za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja, so nam pojasnili, da v preteklosti niso prijeli nobenega klica glede omenjenega primera. "Sicer pa imamo druge primere, ki so povezani z zlorabo tega mamila (GHB)," pove Dubravka Hrovatič iz društva SOS. Po njenih besedah so bila zlorabljena dekleta stara manj kot 20 let.

"To so znanci, prijatelji, s katerimi so se dekleta že družila, in na eni od teh zabav je prišlo do zlorabe zaupanja (v spolnosti). Naslednji dan, ko so bile objavljene fotografije deklet na družbenih omrežjih, so izvedele, kaj se je zgodilo. Fotografije so videli tudi njihovi prijatelji, a one se ničesar ne spomnijo," pove.

V obeh primerih, o katerih so prijavo dobili na društvu SOS, so se žrtve odločile dejanje tudi uradno prijaviti. Tovrstnih primerov naj bi bilo več med epidemijo, ko so bili zaprti klubi in so se zabave odvijale v zasebnih prostorih.

Podjed: Sram je eden glavnih razlogov za neprijavo

Dan Podjed vidi več razlogov, zakaj morebitne žrtve spolnega nasilja še niso podale uradne prijave, kot sta to v ločenem primeru storili žrtvi z društva SOS.

"Morda se čisto osebno ne želijo ukvarjati z institucijami ali pa imajo napačno predstavo, da jih tam ne bodo razumeli. Morda je preteklo preveč časa in mislijo, da je primer zastaral, a želijo to kljub temu javno povedati. Lahko jih je sram. Sram je eden glavnih razlogov. Ljudi je sram priznati nekatere stvari, ki sploh niso sramotne, ampak imaš sam občutek, da si naredil nekaj narobe, in začneš kriviti samega sebe," pove.

Ob tem spomni na slovenski profil na Instagramu @delozlom, kjer so anonimni uporabniki javno zaupali svoje težave, ki jih imajo na delovnem mestu, saj jih, recimo, izkorišča delodajalec ali pa delajo v nemogočih razmerah.

"Na ta način se vzpostavlja javno soglasje na družbenih omrežjih, ki postajajo osrednji medij za mnoge. Za mlade je to predvsem Instagram – in ne več vi na RTV-ju –, pa Snapchat in TikTok. Če je njihova prva izkušnja z delovnim mestom katastrofalna, morajo to nekomu zaupati, in to objavijo na Facebooku in Instagramu."

"Dobro je, da se žrtve povežejo"

Strokovnjakinja za komuniciranje Irena Pavčič meni, da so družbena omrežja z vidika komuniciranja v zadnjem desetletju naredila revolucijo. "Stvari, ki so bile nekoč zamolčane ali pometene pod preprogo, se zdaj razširjajo z bliskovito hitrostjo in dobivajo vse večje razsežnosti." Kljub temu pa so po njenem mnenju mobingi in spolna nadlegovanja v družbi še vedno tabu, "in to kljub gibanju Me Too".

Tako kot Podjed tudi ona meni, da je v tovrstnih spletnih objavah lahko anonimnost prednost, "po drugi strani pa tovrstne delikatne zadeve, če niso prijavljene in dokazane pri pristojnih organih, ne vključujejo obojestranskih pojasnil in ne dobijo končnega epiloga. V vsakem primeru pa je dobro, da se žrtve na družbenih omrežjih med seboj povežejo, saj so skupaj močnejše in je potem lažje narediti korak naprej," je prepričana.

Podjed: Problem je, če prepustiš sojenje javnosti

Glede na to, da živimo v vse bolj transparentni družbi, pa si Dan Podjed postavlja vprašanje, kje je meja.

"Danes smo priča omrežnemu linču, neke osebe ne izpustimo iz zob in morda je to še huje, saj ste mediji vezani različnim novinarskim standardom in kodeksom, ljudje na omrežjih pa niso," pravi.

"Če torej nekoga označiš za krivega, je v tistem trenutku kriv. Hkrati ga obtožiš in mu tudi sodiš. In tu je ta problem, če prepustiš sojenje javnosti. Dobro je, da stvari pridejo na dan in se raziščejo, a od te točke dalje je prav, da se to prepusti institucijam, ki se s tem ukvarjajo profesionalno," nadaljuje.

Na vprašanje, ali bo tovrstnih spletnih skupin na spletu morda v prihodnosti vse več, Podjed odgovarja, da so se ljudje preprosto začeli zavedati pasti in prednosti spletnih omrežij kot tudi tega, da so na spletu objavljene informacije javnega značaja.

"Ljudje se tega zavedajo in so začeli spet bolj varovati svojo zasebnost. Zakaj? Ker je bilo do zdaj toliko primerov, da vam neka fotografija ali zapis uničita življenje. Vzpostavlja se zavest, da nikjer nisi pravzaprav zaseben. Zasebnost je koncept, ki vse bolj izginja, zato jo bo treba vse bolj varovati."