V uvodu današnjega pogovora, ki je bil eden najbolje obiskanih na letošnjem BSF-ju, je Blair, ki je vodil britansko vlado med 1997 in 2007, zdaj pa je izvršni predsednik Inštituta za globalne spremembe, pojasnil, kako se je kot eden prvih politikov srečal s Putinom, ko je ta leta 2000 prišel na oblast. Glede sodelovanja Rusije z Zahodom je bil takrat optimističen. "Takrat je govoril o modernizaciji Rusije, hotel je močnejše odnose z Zahodom. Mislim, da sem bil dejansko prvi zahodni voditelj, ki je šel takrat v Rusijo. Skozi leta je postalo jasno, da je od ekonomskih reform prešel k obliki nacionalizma, kar pa je pomenilo, da je uničil demokracijo v svoji državi."

V pogovoru z novinarjem Alijem Aslanom sta se dotaknila tudi posledic brexita, krize demokracije, vloge družbenih omrežij, veščin, ki jih potrebuje dober voditelj, političnih razmer v Združenem kraljestvu in možnosti prihodnjih scenarijev za Evropo in svet.

Kot je poudaril, je to, kar se dogaja v Ukrajini, nesprejemljivo, cilj Rusije, kot si ga je zamislil Putin, pa je po njegovem mnenju nemogoč. "Kot je že včeraj dejala Ursula von der Leyen, (predsednica Evropske komisije), pa grozno, kot je, je vojna združila Evropo. Držali bomo skupaj. Agresija ne bo uspela. Mislim, da je Putin podcenil ne le odločnost Ukrajincev, temveč tudi odločnost Evrope." Na vprašanje, kako se bo celoten položaj po njegovem mnenju razpletel, je dejal, da je najprej treba Ukrajini dati vse, kar potrebuje, od denarja do orožja, kar lahko privede potem do pogajanj. "Ne vidim nobene osnove za pogajanja, ki bi kakor koli dala kaj Rusiji."

Glede Rusije je poudaril, da je bil prvotni cilj odstaviti Zelenskega in ga nadomestiti z lutko, kar se ni uresničilo. Zdajšnja ambicija Moskve je, kot meni, obdržati čim večji del juga in vzhoda Ukrajine, a tudi to je pod vprašajem, kot kaže začetek ukrajinske protiofenzive. "Jasno je, da je posledica vojne velik pritisk na naše države, življenjski stroški v Veliki Britaniji se močno višajo. Tako je skoraj povsod po Evropi. A nihče od državljanov zaradi tega ne pravi, da je treba dati Rusiji, kar želi." Sankcije, ki so uvedene, po njegovem mnenju delujejo, predvsem tiste, ki jih ljudje ne vidijo, kot je prepoved uvoza različnih komponent, ki jih potrebuje rusko gospodarstvo.

Kot je dejal, se demokracija v zadnjih letih spopada z veliko izzivi, a dejstvo je, da je to še vedno najboljša oblika vladanja, ob tem je navedel dva primera, kaj se zgodi, če je ni. "V demokratičnem sistemu se ne bi nikoli zgodil vpad ene države v drugo, dve demokraciji se še nikoli nista spopadli, ljudje bi dejali, da je to noro, in našteli, zakaj se to ne sme zgoditi. Če pa imaš diktaturo, kjer te nihče ne izzove k odgovornosti, pa to lahko počneš. Drugi primer je Kitajska covidna politika (op. t. i. strategija ničelne tolerance, v okviru katere sprejemajo zelo stroge ukrepe)." Izrazil je upanje, da se bo vojna v Ukrajini vendarle končala, a v isti sapi dodal, da je treba Ukrajini dati vse, kar potrebuje za boj proti Rusiji.

"Pred nami so težki časi"

Največja geopolitična sprememba za politiko v 21. stoletju bo po njegovem mnenju vloga Kitajska.

Posebej je poudaril tudi notranjepolitične naloge držav. "Večina držav Zahoda je danes politično globoko razdeljenih, velika kriza je. Stroški življenja se bodo še nekaj časa višali, spopadamo se z visoko inflacijo. Pred nami so težki časi, zato je potrebna trdna agenda v notranji politiki." Kot je poudaril, je ključna stvar, ki se trenutno dogaja, tehnološka revolucija, ki bo, kot meni, spremenila vse. "Težava danes pa je, da ljudje v vladah sprejemajo politike v eni sobi, tisti, ki dejansko spreminjajo stvari, pa so v drugi sobi. Treba jih je dati v isto sobo, kajti po mojem mnenju je ta tehnološka revolucija edini način za gospodarsko rast, produktivnost, podnebne spremembe. Ni drugega načina. Mogoče se motim, a o tem se moramo pogovarjati." Kot je dejal, ni dovolj pogovor samo o varnosti in obrambi, to je očitno, treba se je pogovarjati tudi o drugih vidikih življenja.

Na vprašanje, kaj je ena največjih razlik v primerjavi s časom, ko je bil sam na oblasti, je omenil družbene medije. "Ko sem bil premier, sploh nisem imel prenosnega telefona. Bilo je dobro. Prvi mobilni telefon sem dobil dan po tem, ko sem zapustil položaj, in spomnim se, da sem poslal sporočilo, nisem se pa zavedal, da oseba mogoče ne ve, kdo ga je poslal. Ko sem dobil nazaj sporočilo, kdo je to, sem šokiran pomislil, saj je minilo komaj 24 ur, odkar nisem bil več premier."

Družbena omrežja so, kot je še pojasnil, predvsem platforma za glasne. "Tisti, ki kričijo najglasneje, ni nujno, da se jih mora najbolj slišati." Kot je dejal, je vloga medijev paradoksalna. "Na eni strani ustvarijo valove mnenj, ki ustvarijo pritisk na politike, po drugi strani pa javnost spoštuje politike. Spoštujem politike, ki pravijo, da jim ni mar, kaj se dogaja na družbenih medijih. Kajti zanje je res težko."

Druga velika sprememba nekoč in danes je po oceni Blaira, da živimo v času, ki potrebuje radikalne spremembe na področju zdravstva, izobraževanja ... "Če nimate racionalnih odgovorov na te težave, potem pridejo populisti in ponudijo enostaven odgovor. Desni pravijo, da so za vse krivi prebežniki, levi, da je za vse kriv posel. Ta populizem uničuje, čemur rečem, močno sredino."

Sorodna novica Zelenski na BSF-ju: Ruski teror je nekaj, kar preži na vse nas, tudi na vse državljane EU-ja

Spremembe na različnih področjih so nujne

"Na področju izobraževanja bodo na eni strani tehnološke veščine, na drugi pa človeške veščine, kreativnost. Učitelj vam ne bo več dal zgolj faktografskega znanja," je poudaril. Da bi presegli enostavne rešitve, ki jih ponujajo populisti, se je treba odločiti, kakšna bo politika v 21. stoletju. "To je zelo zahtevna naloga. Na zunanjepolitičnem področju mislim, da so zadeve precej jasne, na notranjepolitičnem področju pa so izzivi res veliki."

Ena od tem, ki se jih je dotaknil, je bila tudi voditeljstvo. "Politika je čudna stvar. Ko začneš voditi vlado, si najbolj priljubljen, a imaš najmanj potrebnega znanja in veščin. Ko končaš vladanje, pa si najmanj popularen in imaš največ znanja. Takrat bi najraje povedal: 'Zdaj vem, kako je treba delati. Nočete se me znebiti.'"

Po njegovem mnenju so za dobro vodenje potrebne tri stvari: dolgoročna strategija, pomanjkanje te je po njegovi oceni velika težava Zahoda, sodelavce in čas. "Potrebnih je 15, 20 let konsistentne politike, da se uvedejo spremembe. To pa ne pomeni, da morajo biti na čelu isti voditelji, temveč isti projekti. Zdaj pa je tako, da se politike hitro spreminjajo." Meni, da je treba ljudem jasno pokazati, kakšna je usmeritev, zato je potrebna jasna strategija. Prvič v moderni zgodovini je pred Zahodom izziv izgube prevlade od Vzhoda, Indije in Kitajske. "Izziv, kar se tiče Kitajske, je tudi drugačna ideologija. Zato je enotnost Zahoda in njegovo okrevanje tako pomembno."

"Vsakemu premierju želim najboljše, ker je to dobro za državo"

Kar se tiče brexita Blair, ki mu je kot laburist ostro nasprotoval, meni, da je treba poiskati način, da Velika Britanija najbolje izkoristi nastali položaj. "Obstaja način, da lahko osvežimo odnos z EU-jem zunaj EU-ja, recimo na področju varnosti, tehnologije, tudi drugih področij. Popraviti bomo morali trgovinske odnose. /.../

Kot vedno pravim Britancem, lahko spremenimo politične odnose z Evropo, spremenimo lahko pravni status z njo, ne moremo pa spremeniti geografije. Vedno bomo evropski narod," je poudaril pomen ureditve partnerskega odnosa z EU-jem. Glede tega je izrazil upanje, da bo prihodnji premier ali premierka pri tem uspešen oz. uspešna, pri čemer je nujno, da ima jasno vizijo, kaj želi. "Trenutno mislim, da razumni ljudje prepoznavajo, da je treba imeti dober odnos s celino."

Ob koncu se je dotaknil še časa svojega vodenja Velike Britanije, takrat je bil v ZDA predsednik Bill Clinton. "Kar smo skušali narediti, je končati politiko 20. stoletja, ki jo je zaznamoval boj med državo in trgom. Leva stran je bila prepričana, da več oblasti kot ima država, bolj bo družba enakopravna. Na drugi strani je ideja trga kot nevidne roke urejanja. Na koncu ni vprašanje, ali je potrebno, da ima država moč, temveč, kako je ta moč uporabljena." Poudaril je pomen močnega zasebnega sektorja. "Kar smo skušali s tretjo potjo, torej ne kapitalizem ne socializem, je pokazati, kakšna bi morala biti politika v 21. stoletju. Predvsem pa postaviti razum v ospredje. Mislim, da je to še vedno res. Tragično se mi zdi, da je šel del politike na Zahodu nazaj na prejšnjo delitev."

Česa se je naučil v zadnjih 10 letih? "Naučil sem se veliko ponižnosti, še vedno se čudim, kako veliko stvari ne vem. Veliko sem se naučil, odkar nisem več premier. Včasih sem šokiran, koliko sem se v tem času naučil. Bilo bi uporabno, če bi imel takrat to znanje. Dve stvari sem se naučil: kakovost vladanja je odločilni dejavnik za uspeh, kajti vse preostalo je mobilno. Kapital je mobilen, tehnologija je mobilna. Kar pa ni, je vaša vlada." Kot drugo pomembno stvar je poudaril pomen tehnološke revolucije in v isti sapi dodal, da je to velika težava za starejše generacije.