Konec julija je Mario Draghi, nekdanjega šefa Evropske centralne banke (ECB) so mnogi videli kot potencialnega rešitelja italijanskega gospodarstva, po izgubi podpore znotraj široke koalicije odstopil s položaja premierja.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je za datum predčasnih volitev razpisal 25. september. Datum se skoraj prekriva s stoletnico vzpona na oblast fašističnega diktatorja Benita Mussolinija.

Dober mesec po razpadu Draghijeve vlade ankete kažejo na zmago edine večje stranke, ki ni sodelovala v njegovi koaliciji. Skrajno desna konservativna stranka Bratje Italije naj bi dobili 24 odstotkov glasov, je razvidno iz meritev na spletni strani Politica.

Sledijo levičarska Demokratska stranka (22 %), nekoliko nižje sta Salvinijeva Liga (13 %) in Contejevo Gibanje petih zvezd (12 %), za njimi Berlusconijeva Naprej Italija (8 %) in novo centristično zavezništvo Renzija in Calende – Akcija & Živa Italija (7 %).

Bratje Italije – iz obrobne stranke do favoritov za zmago

Italija bi torej lahko dobila prvo premierko v zgodovini – Giorgio Meloni, ki bo v primeru zmage najverjetneje iskala zavezništvo z Ligo in Naprej Italijo.

Kako je mogoče, da lahko stranka, ki je na zadnjih volitvah leta 2018 dobila le štiri odstotke glasov in komaj prebila parlamentarni prag, tako hitro postane dominantna sila v italijanski politiki? Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Rima, pojasnjuje, da Italijani "iščejo svež veter". Podobno je bilo že na volitvah leta 2018, ko je zmago prepričljivo slavilo Gibanje petih zvezd.

"Povprečen Italijan ima nižji standard od svojih staršev"

"Ne glede na program in retoriko povprečni italijanski volivec v tem obdobju zgodovine išče svežino. Nekoga, na kogar še ne more obesiti odgovornosti – upravičeno ali ne – za svoj položaj. Mislim predvsem na dejstvo, da imajo današnje generacije Italijanov zaradi gospodarskih obratov zadnjih 30 let nižji standard, kot so jih imeli njihovi starši."

Petrovec kot razlog za uspeh stranke z obrobja navaja še navado volivcev v Italiji, da se nagibajo k tistemu, ki mu bolje kaže. Tretji razlog pa je, da Italija "nikoli ni do konca obračunala s fašizmom, ne da bi ga v celoti, na ravni celotne družbe obsodila".

"Bistveni razlog je ta, da volivec išče novo upanje, da bo njegovo materialno stanje postalo boljše. Ali skrajna desnica na oblasti pomeni manj državljanskih pravic in manj liberalne poglede na posameznika ter zaščito manjšin, je v tem trenutku v drugem planu. Bistveno je, kdo bo ponudil upanje, da bo šlo boljše."

Lahko Giorgia Meloni postane prva premierka Italije?

Giorgia Meloni (se) torej v italijanskem političnem prostoru predstavlja kot svež veter, čeprav ima za sabo že več kot 30 let politične kariere, med katero je leta 2008 v Berlusconijevi vladi z 31 leti postala najmlajša ministrica v zgodovini Italije. To pa je samo eno od številnih protislovij pri kandidatki za prvo premierko Italije.

"Če si ženska, te pogosto podcenjujejo, a to ti lahko pomaga," je Giorgia Meloni komentirala dejstvo, da lahko postane prva ženska na čelu italijanske vlade.

"Gotovo je sveže, da imamo na čelu neke stranke žensko, in to izjemno karizmatično žensko. Pri njenem političnem profilu moramo poudariti, da je zelo učinkovita pri nagovarjanju volivcev, pri čemer so učinkovita prav ta patriotsko-nacionalistično-suverenistična načela, ki pa jih je med volilno kampanjo zelo inteligentno ohladila," ocenjuje Janko Petrovec.

"Zmerna stranka" z Mussolinijevo simboliko

45-letnica želi med kampanjo stranko Bratje Italije predstaviti kot zmerno konservativno stranko po vzoru britanskih torijcev ali ameriških konservativcev. Poleg tega je v kampanji zavzela jasno prozahodno in proevropsko držo ter podprla Ukrajino in sankcije zoper Rusijo.

Na drugi strani ima stranka Bratje Italije, poimenovana po italijanski himni, v svojem simbolu še zmeraj tribarvni stilizirani plamen, ki gori na Mussolinijevem grobu.

"Če strnem, bi rekel, da je njena volilna strategija izjemno inteligentna, ker hoče umiriti skrajnejša desna stališča, po drugi strani pa ni treba zajeti globoko v preteklost, da vidimo, da je to v nasprotju s tem, kar je stranka prek nje kot voditeljice še nedavno izražala," meni Petrovec in navaja njeno navdušenje nad izstopom iz evroobmočja ter brexitom kot vzorom za Italijo.

Med fašisti "našla družino"

Giorgia Meloni je z materjo samohranilko odraščala v delavskem predmestju Rima in še danes vztraja pri svojem očitnem rimskem naglasu.

Pri 15 letih se je pridružila mladinskemu krilu italijanskega socialnega gibanja (Movimento Sociale Italiano), ki so ga leta 1946 ustanovili privrženci Mussolinija in je bilo odkrito fašistična stranka. Giorgia Meloni je v lanski avtobiografiji zapisala, da je tam "našla svojo družino".

Kmalu je v oči padla strankarskemu aktivistu Fabiu Rampelliju in pri 21 letih že osvojila prve lokalne volitve. "Giorgia Meloni je bila svetlolaska, modrooka, drobna, sproščena in duhovita. Bila je tudi zelo konkretna in ne ideološka. Vse lastnosti, ki smo jih potrebovali, da bi italijansko desnico dvignili na višjo raven," je o njej za Reuters povedal zdajšnji vodja poslanske skupine Bratov Italije.

Najmlajša ministrica Italije

Neofašistična stranka se je v 90. letih preobrazila v Nacionalno zavezništvo, se pozneje pridružila najmočnejši stranki desne sredine, Berlusconijevi Naprej Italija, ter se od nje pozneje zaradi ideoloških razlik tudi odcepila.

Giorgia Meloni je bila leta 2012 med ustanovitelji nove nacionalistične stranke Bratje Italije, poimenovane po naslovu italijanske himne. Kot voditeljica stranke je leta 2008 v Berlusconijevi vladi z 31 leti postala najmlajša italijanska ministrica, prevzela pa je resor za mlade.

Italijansko javnost so odtlej večkrat pretresle fotografije članov stranke, ki se bahajo s fašističnimi simboli, le-ti pa so konec koncev ostali tudi na insignijah stranke. Zaradi vsega omenjenega so jo mediji večkrat označili za "postfašistično" kandidatko.

"Zdaj imam drugačno mnenje"

Giorgia Meloni jih (vsaj očitno) ne razkazuje – njeno pisarno krasijo številne figurice angelov, fotografije petletne hčerke, kompleti za šah, fotografija papeža Janeza Pavla z materjo Terezo in lonček barvnih peres, s katerimi si dela natančne zapiske, je po obisku poročal Reuters.

V intervjuju je zanikala tudi svoja prepričanja iz mladih dni, ko je na posnetku zatrdila, da je bil Mussolini "dober politik". "Zdaj imam seveda drugačno mnenje," je zatrdila za Reuters.

Italija brez špagetov in mandoline

Njena nacionalistična in klerikalna prepričanja pa ostajajo. "Da naravnim družinam, ne lobiju LGBT, da spolni identiteti, ne ideologiji spola, da kulturi življenja, ne breznu smrti. Ne nasilju islama, da varnejšim mejam, ne množičnemu priseljevanju, da delu za naše ljudi, ne velikim mednarodnim financam," je še junija skandirala na kongresu skrajno desničarske španske stranke Vox.

Umirjena kampanja je čisto nasprotje gorečemu govoru v Španiji ter odraža njeno natančnost in marljivost. Svoje zaveznike je pozvala, naj ne dajejo obljub, ki jih ne morejo izpolniti. Napovedala je povečanje izdatkov za obrambo in nasprotovanje Rusiji ter Kitajski. Obljubila je, da bo varno upravljala krhke italijanske javne finance. "To ne bo običajna Italija s 'špageti in mandolino', ki se ji ne uspe izkazati, ko pokliče zgodovina," je napovedala za Reuters.

Kristjanka, ki ne hodi v cerkev

"Treba je poudariti, da gre pri njeni retoriki za stvari, ki so sprte med sabo. Večkrat govori o tem, kako je kristjanka, a v cerkev ne hodi. Zagovarja tradicionalno družino, a je otrok matere samohranilke in je sama samohranilka. Govori, da je njena stranka prepustila fašizem zgodovini, a vztraja pri simbolu, ki ga je imela doslej," protislovja Giorgie Meloni poudarja tudi Petrovec.

Podpora Berlusconija in Salvinija

Podporo Giorgii Meloni sta javno izrazila starosta italijanske politike, 85-letni Silvio Berlusconi, ter vodja Lige Matteo Salvini, ki bosta v primeru njene zmage skoraj zagotovo postala njena koalicijska partnerja.

49-letni Salvini je pri nagovarjanju volivcev še uspešnejši od Giorgie Meloni, "saj v vsak govor vtakne številne poklice, od ribičev do kmetov, nagovarja socialne skupine, ki jih levica manj uspešno nagovarja", razlaga Petrovec. Na drugi strani je precej ostrejši v protievropski retoriki, večkrat je izrazil nasprotovanje sankcijam zoper Rusijo.

Liga se je v zadnjih dneh ob tem zapletla v nov rasistični škandal, potem ko je njen politik Alessio di Giulio v ksenofobnem izpadu posnel video ob romski ženski in pozval ljudi, naj "volijo Ligo, da je ne bodo nikoli več videli v Firencah".

Demokratska stranka izgubila zaupanje

Največji konkurent Bratom Italije bo po anketah levičarska Demokratska stranka (PD) pod vodstvom Enrica Lette, ki pa se ji glede na javnomnenjsko podporo ne uspe prebiti na prvo mesto. Letta je pred razpadom Draghijeve vlade računal na oblikovanje "širokega polja" (it. campo largo), na katerem bi sodelovale levosredinske stranke, a se to ni zgodilo.

"Levosredinska stranka je bila v zadnjih 11 letih v različnih vladnih kombinacijah, a je razočarala mnogo svojih volivcev. Razpon med bogatimi in revnimi v Italiji se veča. Premalo so naredili tudi na področju človekovih pravic, ko jim ni uspelo skozi parlamentarne postopke spraviti zakona proti homofobiji in zakona, ki bi zagotovil državljanstvo v Italiji rojenim otrokom priseljencev," pojasnjuje Janko Petrovec.

Napoveduje se nizka udeležba

"Vse te stvari levosredinsko usmerjeni volivec sankcionira. Mogoče ne tako, da se glas preseli k desnici, zagotovo pa tako, da med volitvami ostane doma," dodaja. Temu pritrjuje tudi anketa s konca avgusta, da naj bi kar 35 odstotkov volivcev 25. septembra ostalo doma, kar bi pomenilo rekordno nizko volilno udeležbo.

Gibanje petih zvezd pod vodstvom Giuseppeja Conteja, ki je s svojim nasprotovanjem svežnju ukrepov sprožilo razpad Draghijeve vlade, se je že pred tem razdrobilo, saj je svojo okoljsko zavedno stranko ustanovilo več nekdanjih poslancev na čelu z Luigijem Di Maiojem. Ankete Gibanje še zmeraj uvrščajo na četrto mesto na volitvah, vendar močno podporo zaradi uvedbe socialnega transferja, imenovanega državljanski dohodek, uživa le še na jugu države.

Centristični blok kot naložba za prihodnost

Nekdanji premier Matteo Renzi na čelu stranke Živa Italija (Viva Italia) in nekdanji minister Carlo Calenda na čelu stranke Akcija (Azione) sta medtem združila moči v centristični Tretji pol. Ankete mu napovedujejo okoli sedem odstotkov podpore. Petrovec meni, da je to "perspektivno polje", a šele v prihodnosti, v času po Berlusconiju.

"Berlusconijeva stranka Naprej Italija je personalizirana, ni se ji uspelo razviti v kaj več, ostala je stranka, ki v veliki meri brani ekonomske interese Berlusconija. Nima perspektive, da bi lahko postala kaj drugega. Liberalni center bo, recimo na naslednjih volitvah, zelo plodno polje za nekoga, ki bo znal loviti sredinske volivce."

Nova vlada bo prevzela vseevropska bremena in javni dolg

Nova italijanska vlada, kdor koli že jo bo vodil, se bo morala spoprijeti s težavami, ki pestijo celotno Evropsko unijo – krizo energentov, inflacijo in naraščanjem cen.

Pri makroekonomski politiki ima italijanska vlada ne glede na ideološko pripadnost precej zvezane roke. Država je namreč močno zadolžena, saj njen javni dolg trenutno presega 150 odstotkov BDP-ja in znaša okoli 2700 milijard evrov.

"Javni dolg je rak rana, ki sproža omejeno politično suverenost"

"Manevrski prostor je izjemno ozek. Javni dolg je rak rana v ekonomski sliki te države, ki sproža tudi omejeno politično suverenost. Kdor koli bo vladal, se bo moral držati temeljnih parametrov, mednarodnih in tržnih zakonitosti, da makroekonomski kazalci ne uidejo izpod nadzora," pojasnjuje Petrovec, ki kot enega ključnih elementov za stabilnost italijanskih vlad navaja tudi gibanje obresti na italijanske državne obveznice v odnosu do nemških.

"Tudi če bi hotel dvigniti pokojnine na 1000 evrov, kar obljublja Berlusconi, to pomeni zadolževanje in ne zdrži. Ali enotno 15-odstotno davčno stopnjo, ki jo zahteva Salvini, tega proračun ne bi zdržal. Cel kup je nekih pravil, prek katerih ne more niti leva niti desna vlada," sogovornik ponazarja omejenost vladnih ukrepov.

Drugo največje gospodarstvo s privilegiranim statusom

Italija je tako sužnja bruseljskih pravil zadolževanja, a ima na evropskem trgu tudi privilegiran status. Italijansko gospodarstvo je drugo največje v Uniji in njegov potencialni propad bi bil uničujoč tako za Nemčijo kot za vse druge članice.

"Ne glede na vlado bo tako Italija deležna posebne obravnave in bonusov, kot je veljalo tudi pri evropskem načrtu za okrevanje po covidu-19 (Italija je prejela tretjino vseh skupnih sredstev za EU, op. a.), da ne bi propad gospodarstva potegnil za sabo Nemčije in preostalega celine. Vsa italijanska politika se tega bonusa na evropskem trgu zelo dobro zaveda. Vsaka vlada se bo zato zaletavala ob steno najvišjega možnega proračunskega primanjkljaja in svoje proračune pripravljala prav na tej meji," gospodarske vidike pojasni Petrovec.

V Italiji dovolj plina za vse potrebe, a ga ne črpajo

Precej zanimive so italijanske razmere z energenti. Italija je pred vojno v Ukrajini in sankcijami proti Rusiji 40 odstotkov svojih potreb zadovoljevala z ruskim plinom. Spomladi so se za odkup plina dogovorili z DR Kongom, Angolo, Alžirijo in Egiptom.

Italija ima sicer na svojem ozemlju eno največjih plinskih zalog v EU-ju, s katero bi lahko zadostili vsem potrebam države, se je decembra lani pohvalil minister za energetsko tranzicijo Roberto Cingolani.

Vendar Italija plina iz svojih nahajališč ne črpa zaradi okoljskih pomislekov in referendumov iz preteklosti. Pretendentka za premierko Giorgia Meloni je na prvem predvolilnem shodu v Anconi pozvala k izkoriščanju plinskih kapacitet v Jadranskem morju, poroča ABC News.

Berlusconi in Salvini na drugi strani zagovarjata jedrsko energijo, ki se ji je Italija na referendumu odrekla po nesreči v Černobilu in zadnji jedrski reaktor zaprla leta 1990. Levosredinska koalicija se zavzema za začasno povečanje uvoza utekočinjenega plina (LNG) in prehod na obnovljive vire energije, medtem ko centristi zagovarjajo jedrsko energijo, plinsko neodvisnost in več obnovljivih virov energije, poroča Euractiv.

Bistvena razlika pri vzdušju in vprašanju človekovih pravic

Janko Petrovec meni, da glede ekonomske politike nova vlada ne more spremeniti veliko, lahko pa spremembe nastanejo na energetskem področju. "Bistvena razlika med levosredinsko ali široko vlado kot pri Draghiju in neko vlado, ki jo bo vlekla naprej desnica, pa je pri splošnem vzdušju v državi in vprašanju človekovih pravic, duhu tolerantnosti ali netolerantnosti v družbi," še meni RTV-jev dopisnik iz Rima.