Ob smrti kraljice Elizabete II., ki je Združenemu kraljestvu, čezmorskim ozemljem in državam Britanske skupnosti narodov vladala več kot 70 let, je bil sprožen protokol, poimenovan Operacija London Bridge (Londonski most), sočasno z njim pa je stekel tudi protokol imenovanja novega kralja – njenega prvorojenca Charlesa –, ki so mu nadeli oznako Operacija Spring Tide (Spomladanska plima).
Omenjeni protokol natančno določa potek imenovanja novega kralja – kljub dejstvu, da je Charles takoj ob smrti matere postal novi kralj z vsemi pooblastili. Najprej si mora izbrati ime, ki je lahko katero koli izmed njegovih krstnih (njegovo polno ime je namreč Charles Philip Arthur George) ali pa si izbere katero drugo. Praviloma si britanski monarhi izberejo prvo ime, ni pa to nujno – ravno Elizabetin oče, rojen kot Albert (z vzdevkom Bertie) si je izbral srednje ime Jurij, s čimer se je poklonil svojemu očetu (Juriju V.), obenem pa je bila odločitev posledica dejstva, da je Bertie kralj postal po abdikaciji svojega brata, Edvarda.
Charles je sledil tradiciji in si izbral ime Charles III. oz. v slovenskem jeziku Karel III.
Kdo je novi britanski kralj?
Leta 1958, ko je bil star devet let, mu je kraljica Elizabeta II. podelila naziv valižanskega princa in ga imenovala za prestolonaslednika. A uradno je naziv valižanskega princa prejel šele julija 1969 na slovesnosti v Walesu. Postal je 21. valižanski princ in prvi od leta 1936. Še nihče pred njim ni imel tega naziva tako dolgo.
V svojih 73 letih je sicer nanizal kar nekaj svojevrstnih rekordov – je namreč prvi, ki je videl kronanje svoje matere za kraljico, podrl je rekord v čakanju na prevzem monarhije in bo tudi najstarejša oseba v zgodovini britanske monarhije, ki bo prevzela žezlo, so navedli v njegovem uradu.
Čeprav ga Britanci dolgo niso imeli preveč v čislih – predvsem zaradi dogajanja, povezanega s prvo, že pokojno ženo, princeso Diano – jih je sčasoma njegova dobrodušnost, britanski smisel za humor in vdanost materi ter monarhiji prepričala. Ko je kraljica pred kratkim izrazila željo, da bo njegova žena Camilla nekoč postala kraljica, temu javnost praktično ni nasprotovala, čeprav bi bilo še pred nekaj leti to skoraj nedoumljivo.
Ker je postal kralj, je njegov dozdajšnji naziv, vojvoda Cornwallski, samodejno pripadel njegovemu prvorojencu, Williamu in njegovi ženi Catherine. Zakonca imata tako zdaj dva naziva – ob vojvodinji in vojvodi Cambriških sta zdaj še Cornwallska, so potrdili njuni predstavniki. William sicer ne postane samodejno tudi valižanski princ – ta naziv mu mora podeliti monarh, nato pa mora priseči tudi na posebni slovesnosti v Walesu.
Karlova žena Camilla je dobila naziv queen consort oz. kraljica žena, pri čemer velja omeniti, da je to ustaljen izraz za ženo britanskega kralja do kronanja.
Predvidoma v petek se bo sešel posebni svet, sestavljen posebej za to priložnost, ki ga imenujejo Svet za nasledstvo oz. Accession Council. V njem so člani dozdajšnjega kraljičinega osebnega posvetovalnega telesa, v katerem so bili večinoma nekdanji politiki, pa tudi nekateri člani lordske zbornice, javni uslužbenci in župan Londona.
Kdo so člani Sveta za nasledstvo, je za zdaj skrivnost, palača je oznanila le, da so vsi, ki so bili povabljeni v svet, prejeli vabilo. Kot piše BBC, je teoretično članov tega sveta približno 700, a v praksi se le del vabljenih lahko dejansko tako hitro odzove. V primeru Elizabete II. se je Sveta udeležilo približno 200 ljudi, navaja.
Člani omenjenega sveta bodo najprej uradno razglasili smrt kraljice Elizabete (to bo storila predsednica njenega osebnega sveta, poslanka Penny Mordaunt), nato pa bodo Karla skozi serijo molitev in priseg uradno razglasili za kralja. Razglasitev bodo nato podpisali premierka Liz Truss, canterburyjski nadškof Justin Welby in lord kancler Brandon Lewis. Kdaj natančno se bo oz. se je to zgodilo, ni jasno, iz Buckinghamske palače so sporočili, da bo slovesnost potekala v londonski palači St. James, in sicer "takoj, ko bo mogoče". Prvega sestanka Sveta se kralj navadno ne udeležuje.
En dan pozneje (predvidoma torej v petek) se Svet za nasledstvo sestane še enkrat, pri čemer je tokrat prisoten tudi novi monarh, ki sicer nikomur ne priseže, ampak navadno obljubi, da bo služil domovini, od 18. stoletja dalje pa monarhi ločeno obljubijo še, da bodo spoštovali suverenost Škotske cerkve. Glede na to, da je Karel še vedno na Škotskem in da se bo v London predvidoma vrnil v petek, gre sklepati, da bo ta slovesnost enkrat v petek. S Karlovega sedeža so sicer tudi sporočili, da bo novi kralj državljane nagovoril v petek.
Po izreku obljube novega kralja bodo zadonele fanfare, sledilo bo javno oznanilo o novem kralju. Ko bo oznanjevalec zaklical "God save the King" oz. "Bog obvaruj kralja", bo sočasno spremenjeno tudi besedilo državne himne, ki je bila zadnjih 70 let "God save the Queen" ali "Bog obvaruj kraljico", še navaja BBC.
Zadnje dejanje Karlovega ustoličenja bo kronanje, ki pa ga najverjetneje še ne bo kaj kmalu – kot je znano, je Elizabeta II. kraljica postala 6. februarja 1952, kronana pa je bila junija 1953. A nekaj je gotovo: kronanje bo potekalo v Westminstrski opatiji, tako kot zadnjih več kot 900 let – prvi kralj, ki je bil kronan tam, je bil Viljem Osvajalec. Karel bo že 40.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje