Pahor se je za podpis ukaza odločil po telefonskem pogovoru s predsednikom vlade Robertom Golobom, so sporočili iz urada predsednika republike. Vendar je ob tem predsedniku vlade izrazil nezadovoljstvo, ker je vlada sprejela sklep o odpoklicu brez predhodnega posvetovanja z njim, saj po že sprejeti odločitvi vlade ni več možnosti za morebitne drugačne rešitve. Pahor je Goloba opozoril na vprašanje sorazmernosti predlaganega ukrepa oziroma doglednosti takega ukrepanja v vseh podobnih primerih.
Pahor je ocenil, da bi bilo prav, da se postopek odpoklica veleposlanikov v prihodnje formalno uredi enako kot postopek imenovanja veleposlanikov, kjer je posvetovanje s predsednikom republike sestavni del postopka odločanja.
Še pred tem je Pahor v New Yorku opravil posvet z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon in že njej izrazil nezadovoljstvo, da pred odločanjem vlade z njim ni bilo opravljeno nobeno posvetovanje o tej zadevi.
Pahor je obema predlagal dodaten premislek o ukrepih in ravnanjih, kako okrepiti profesionalnost diplomacije, da bo ta lojalna državi, ne pa strankarskim in drugim parcialnim interesom, so še sporočili iz urada predsednika republike.
V nedeljo se je na to temo z javnim pismom oglasil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Pahorja je pozval, naj ukaza ne podpiše, saj da postopek razrešitve Kajzerja temelji na nezakonitosti, Kajzer pa da ni storil ničesar narobe.
Zaplet po objavi na Twitterju
Predsednik SDS-a Janez Janša je na začetku septembra na Twitterju delil fotografijo zaupne depeše iz depešnega sistema MZZ-ja, zraven pa pripisal, da sta se tudi slovenska diplomacija in ministrstvo podala v akcijo zbiranja podpisov za Natašo Pirc Musar, "izbranko nekdanjega predsednika republike Milana Kučana".
Ministrstvo za notranje zadeve je namreč na pobudo volilnega štaba Nataše Pirc Musar zaprosilo tudi diplomatsko-konzularna predstavništva, naj na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega volivci lahko pošiljajo podpise za podporo njeni kandidaturi za predsedniške volitve.
Gre sicer za rutinski postopek ministrstva, ki pa je zmotil nekatere kandidate za predsednika republike, ki menijo, da jih ministrstvo s takšnim ravnanjem spravlja v neenakopraven položaj.
Po Janševi objavi depeše je zunanje ministrstvo sprožilo preiskavo, v kateri so odkrili, da je fotografijo zaslona lahko posnel zgolj veleposlanik v ZDA.
MZZ je ugotovil, da je bil Kajzer tisti, ki je razkril dokument iz varovanega depešnega sistema. S tem je kršil 45. člen zakona o zunanjih zadevah, ki med posebne naloge diplomatov uvršča varovanje premoženja, opreme, dokumentov in podatkov zunanjega ministrstva. Po 17. členu omenjenega zakona pa je veleposlanik lahko odpoklican, če krši obveznosti iz 45. člena.
Zaradi omenjenih kršitev in člena 16 b pravilnika o varovanju osebnih podatkov na ministrstvu je Tanja Fajon podala predlog o predčasnem odpoklicu veleposlanika Kajzerja, ki ga je vlada potrdila, so pojasnili na MZZ-ju.
Kajzer je bil za veleposlanika v ZDA imenovan jeseni 2020, v času vlade Janeza Janše, ko je zamenjal predčasno odpoklicanega Staneta Vidoviča, ki je šel za veleposlanika na Irsko. Kajzer je šel sicer v Washington neposredno s položaja državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu, ki ga je vodil vidni član SDS-a Anže Logar, zdaj predsedniški kandidat, ki namerava kandidirati s podpisi volivcev.
Zaradi te zadeve namerava SDS vložiti interpelacijo zoper ministrico Tanjo Fajon.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje