Če razmišljamo o naložbi v samooskrbno napravo za pridobivanje elektrike, kot je sončna elektrarna, moramo najprej preveriti, ali bi bila priključitev takšne elektrarne v omrežje sploh mogoča. Zato je treba še pred začetkom naložbe od distribucijskega operaterja SODO najprej pridobiti soglasje za priključitev naprave. To nalogo po pooblastilu SODO opravljajo družbe Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska in Elektro Maribor.

"V zadnjih letih, posebej pa v letu 2022, zaradi visokih cen energije zaznavamo izjemen porast interesa ljudi, da bi vzpostavili samooskrbo, postopkovna obravnava vlog za izdajo soglasij distribucijskega operaterja in njegovih pooblaščencev pa se temu še ni uspela ustrezno prilagoditi," pojasnjujejo na spletni strani ministrstva za infrastrukturo.

Kljub temu na ministrstvu pričakujejo, da elektrodistribucijske družbe izvajajo ukrepe za odpravo zamud, a dodajajo, da ministrstvo ne more presojati omejitev, ki nastajajo v konkretnih situacijah. Ob tem spomnijo, da je v primeru, da elektrodistribucijski operater zavrne soglasje za priključitev naprave za samooskrbo, mogoča še pritožba. Prav tako mora elektrodistribucijski operater utemeljiti razloge za omejitev priključne moči in te razloge interesentu za samooskrbno napravo tudi pisno sporočiti. "Elektrodistribucijski operater vam mora omogočiti tudi vpogled v vso dokumentacijo, povezano z zavrnitvijo oziroma omejitvijo," dodajajo.

A dejstvo je, da je so možnosti za priključitev samooskrbnih sončnih elektrarn v obstoječe nizkonapetostno omrežje omejene. Omejitev pa po navedbah ministrstva ni mogoče odpraviti prej kot v nekaj letih. "Sedanje distribucijsko omrežje v Sloveniji, ki je nastajalo in se razvijalo skozi desetletja, ni zasnovano za odjeme, kot se dandanes pojavljajo s toplotnimi črpalkami in e-mobilnostjo na eni strani in priklop množice razpršenih proizvodnih naprav električne energije iz OVE."

Kot pojasnjujejo, so priključne moči posameznih odjemalcev razmeroma visoke, a se le redko zgodi, da odjemalec dejansko potrebuje celotno priključno moč. Trenutna omrežja tako ne prenesejo t. i. dejavnika sočasnosti. "Sončne elektrarne in toplotne črpalke, pa tudi elektro polnilnice prinašajo dejansko veliko višji dejavnik sočasnosti: ko poleti posije sonce, bodo vse sončne elektrarne v isti ulici proizvajale na maksimalni moči sočasno. Tudi toplotne črpalke izrazito dvigujejo tako porabo elektrike kot tudi dejavnik sočasnosti, a v nasprotju s sončno elektrarno se to dogaja pozimi. Če bi bila proizvodnja razpršenih virov sočasna s porabo, bi bil vpliv na omrežje nevtralen. Ker pa proizvodnja razpršenih virov ne sovpada s porabo, se pojavi negativen vpliv na sedanje omrežje, saj ni bilo zgrajeno za tako visok dejavnik sočasnosti, da bi še zagotavljalo zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo." To je tudi eden glavnih razlogov za zavračanje prošenj za priključitev samooskrbne naprave v omrežje.

Ker je zanimanje za samooskrbo z električno energijo "izredno", je z vlogami za subvencije zasut tudi Ekosklad, vlada pa namerava za subvencije za samooskrbo iz fotovoltaičnih naprav nameniti dodatnih 20 milijonov evrov. A ministrstvo za infrastrukturo kljub temu poziva vse, ki to lahko storijo, naj z investicijo pohitijo brez čakanja na razpis Ekosklada. "Dejstvo je, da je ob naraščajočih cenah investicija v sončno elektrarno smiselna naložba, ki se bo hitro povrnila, hkrati pa bo odjemalcu zagotovila tudi manjšo izpostavljenost nestabilnim svetovnim trgom z energenti in zanesljivo oskrbo."

V prihodnje se bo sicer dodeljevanje nepovratnih sredstev za naprave za samooskrbo z Ekosklada premestilo na Center za podpore, ki bo vzpostavil sistem za dodeljevanje naložbene pomoči.

Večje sončne elektrarne v bližini industrijskih con

Po navedbah ministrstva za infrastrukturo, ki je pristojno tudi za energetiko, je v sedanje omrežje mogoče vključevati večje sončne elektrarne, še posebej v bližini industrijskih con, kjer so običajno tudi večji odjemalci elektrike. "Ti se priključujejo na srednje napetostno ali celo na visokonapetostno omrežje, kar pa v primeru sončnih elektrarn na strehah družinskih hiš ni mogoče, saj se priklapljajo na nizko napetostno omrežje." Gradnja večje sončne elektrarne je obenem cenejša kot ista količina skupne nazivne moči manjših sončnih elektrarn na družinskih hišah. Cenejša je tako z vidika stroškov postavitve sončne elektrarne kot tudi z vidika stroškov priključevanja.

Začasna ukinitev plačevanja omrežnine na položnicah za elektriko, ki jo je kot ukrep sprejela prejšnja vlada, je bila po mnenju ministrstva izjemno škodljiva in v nasprotju z veljavnimi strateškimi dokumenti in zakonom o oskrbi z električno energijo. "Po veljavnem Nacionalno energetskem in podnebnem načrtu je treba namreč vlaganja v distribucijsko omrežje dvigniti za 350 odstotkov, torej na 420 milijonov evrov investicij na leto. Izpad omrežnine v letu 2022 bo tako težko v kratkem času nadomestiti, se pa pripravljajo ukrepi, ki bodo ta izpad ublažili."

SODO sicer pripravlja tudi aplikacijo, kjer bodo razvidne lokacije, na katerih je mogoče priključiti večje proizvodne enote in naj bi bila na voljo še letos.