V karieri vsakega športnika neizogibno pride dan, ko mora svoji največji ljubezni pomahati v slovo. Roger Federer ni izjema. Pri 41 letih je končal bogato športno pot. V petek je v Londonu teniški lopar dokončno postavil v kot, potem ko je skoraj četrt stoletja navduševal z izjemnimi predstavami, osvojil 20 turnirjev za grand slam in bil prvi, ki je izboljšal rekord legendarnega Peta Samprasa.

Zadnji dvoboj je odigral skupaj z največjim tekmecem Rafaelom Nadalom v igri dvojic proti Francesu Tiafoeju in Jacku Socku. Dvoboj Evrope proti Svetu sta FedEx in Rafa izgubila, a izid sploh ni bil pomemben. Vse oči so bile uperjene v Švicarja, ki se je poslovil od profesionalnega igranja. Solze so tekle v potokih, na koncu so čustva premagala tudi njega.

"To je bilo popolno potovanje. Vse bi ponovil, če bi lahko," je po dvoboju dejal Federer. Na igrišču so se mu pridružili žena Mirka in otroci. "Danes je bil čudovit dan. Fantom sem rekel, da nisem žalosten, temveč vesel. Užival sem, ko sem si še zadnjič zavezal športne copate. Vse je bilo zadnjič," je še dodal.

Zadnji dvoboj med posamezniki je odigral julija lani v četrtfinalu Wimbledona, potem je znova prestal operativni poseg – že tretji – na desnem kolenu. Po rehabilitaciji je sprejel odločitev, da kariere na vrhunski ravni ne bo mogel več nadaljevati. "Z Rogerjevim odhodom odhaja tudi pomemben del mojega življenja," je med drugim v Londonu dejal Nadal, ki se je s Švicarjem pomeril 40-krat, zmagal pa 24-krat.

Na MMC-ju smo kronološko pripravili deset najodmevnejših trenutkov v Federerjevi karieri, vabljeni k branju:

6. julij 2003: Prvi osvojeni turnir za grand slam

Federer je še pred svojim prvim večjim mejnikom v karieri – osvojitvi prvega turnirja za grand slam v Wimbledonu leta 2003 – nekajkrat opozoril nase in namignil, da bi utegnil v naslednjih letih, celo desetletjih krojiti sam vrh svetovnega tenisa. Že leta 1998 je v All England Clubu osvojil mladinski naslov, še odmevnejši podvig mu je uspel tri leta pozneje, ko je na sveti travi v 4. krogu turnirja ugnal legendarnega Peta Samprasa in tako končal njegov 31 dvobojev trajajoči niz zmag. Resda se mu na turnirjih velike četverice nikoli ni uspelo prebiti dlje od četrtfinala, a leta 2003 mu je uspelo prav to. Tam je najprej v treh nizih (6:3, 6:4 in 6:4) ugnal Nizozemca Sjenga Schalkna, nato je v polfinalu strl še odpor Američana Andyja Roddicka (7:6, 6:3 in 6:3). Sledil je finalni obračun z Avstralcem Markom Philippoussisom, ki ga je Švicar dobil s 7:6, 6:2 in 7:6. "Ko sem bil deček, sem se vedno šalil, da bom nekoč ta turnir osvojil. In zdaj sem ga. Držim tako lepo lovoriko. Vesel sem, kako sem igral. Nikoli si nisem mislil, da je mogoče osvojiti turnir za grand slam," je s solzami v očeh dejal prvi Švicar s končno zmago na enem izmed turnirjev velike četverice.

12. september 2004: Prvič na prestolu v Flushing Meadowsu

Kar nekaj časa je potreboval, da je osvojil turnir v New York Cityju. No, petič se je udeležil turnirja v Flushing Meadowsu, ko je vendarle dvignil lovoriko, potem ko je v finalu leta 2004 ugnal Avstralca Lleytona Hewitta. In to kako – kar dvakrat mu je 'zavezal kravato', bilo je 6:0, 7:6 in 6:0. Sploh prvič po davnem letu 1884 se je zgodilo, da je v finalu velikega turnirja kdo dvakrat dobil niz brez izgubljene igre. "Hvaležen sem za vsak dobljen turnir, vsak dobljen grand slam. Nikoli ne veš, ali je bil to tvoj zadnji," je tedaj v nagovoru po veliki zmagi dejal Federer. To je bil zanj že četrti osvojeni turnir veliki četverice, deveti osvojeni turnir v sezoni in 20. v karieri. Pot do naslova še zdaleč ni bila tako lahka, na poti do finala je namreč med drugim ugnal Američana Andreja Agassija in Britanca Tima Henmana.

Leti 2005 in 2006: Rafael Nadal in začetek enega največjih rivalstev v zgodovini

Federer se je z mladim Rafaelom Nadalom prvič na turnirjih velike četverice srečal na Roland Garrosu leta 2005. Tedaj je bil Španec, ki je pozneje tudi osvojil svoj prvi grand slam pri 19 letih, boljši v štirih nizih (6:3, 4:6, 6:4 in 6:3), a pravo rivalstvo med velikanoma svetovnega tenisa se je začelo leto dni pozneje na istem prizorišču, ko sta se srečala na sklepnem dvoboju. Favorit je bil Federer. Za seboj je imel dolg niz neporaženosti, a Nadal je imel svoj načrt. S silovitimi forehandi je lomil nasprotnika, Federer preprosto ni našel pravega odgovora, na koncu je moral po obetavnem začetku priznati premoč z 1:6, 6:1, 6:4 in 7:6. Dvoboj je trajal nekaj več kot tri ure, Nadal pa je proti Švicarju na sedmem medsebojnem obračunu dosegel šesto zmago (edini uspeh je Federer do tedaj proti Nadalu dosegel v finalu mastersa v Miamiju leta 2005, ko je bil boljši v petih nizih). Federer je kljub porazu ostal trdno zasidran na vrhu lestvice ATP, a dvoma o tem, kdo je daleč najboljši na peščeni podlagi, ni bilo. To je bila nova zvezda svetovnega tenisa, Nadal.

6. julij 2008: Najboljši dvoboj vseh časov

Sorodna novica Deset let od prvega Nadalovega naslova v Wimbledonu

Prav Nadal mu je v naslednjih letih v Parizu večkrat prekrižal načrte. Med letoma 2006 in 2008 je Majorčan Švicarja ugnal trikrat zapored v finalu. Nato je sledil njun obračun v Wimbledonu, kjer je Federer tako rekoč užival status božanstva. Na sveti travi je namreč dobil 40 zaporednih dvobojev, na travnati površini kar 65! 6. julija 2008 je tako sledil težko pričakovani dvoboj, ki ga številni ljubitelji tenisa še vedno označujejo za najboljšega v zgodovini. Dvoboj je bil poln preobratov, čustev, po 4 urah in 48 minutah pa se je zmage vendarle veselil – Nadal (6:4, 6:4, 6:7, 6:7 in 9:7). "To je zagotovo do danes najtežji poraz v karieri," je po dvoboju priznal Federer in opazoval, kako je All England Club okronal novega teniškega kralja.

7. junij 2009: Karierni grand slam

Dokler je bil Nadal še vedno aktiven na turnirju, je bilo težko verjeti, da bi lahko Federer osvojil Roland Garros. Španec je bil preprosto razred zase na peščeni podlagi. A leta 2009 se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Nadal je v 4. krogu oziroma osmini finala senzacionalno klonil pred Švedom Robinom Söderlingom (2:6, 7:6, 4:6 in 6:7). 23. nosilec se je nato s sanjskimi predstavami uvrstil v veliki finale, kjer ga je čakal uspeha željni Federer. Ta se je zavedal, da ima življenjsko priložnost. Priložnost, ki se mu morda nikoli ne bo več ponudila. Ničesar ni prepustil naključju, Šveda je strl v treh nizih (6:1, 7:6 in 6:4) ter osvojil tako želeni OP Francije, s katerim je dopolnil karierni grand slam. "Morda nikoli ne bomo zares vedeli, kdo je najboljši tenisač vseh časov, a na podlagi te zmage sem vesel, da se me bodo uvrščali v ožji krog," je po dvoboju povedal tenisač iz Basla.

5. julij 2009: Padec Samprasovega imperija

Rekordi so zato, da se podirajo. Tudi v tenisu, kjer je Sampras dolga leta veljal za najboljšega tenisača oziroma s 14 naslovi za grand slam najuspešnejšega. A to se je leta 2009 spremenilo. V finalu Wimbledona se je FedEx srečal s starim znancem Roddickom. Ta je vse stavil na siloviti začetni udarec in pri tem je bil zelo uspešen. Dvoboj se je zavlekel v odločilni peti niz, ki ga je s 16:14 dobil Federer. Ta je nasprotniku prvič v dvoboju odvzel servis v zadnji, 77. igri za zmago s 5:7, 7:6, 7:6, 3:6 in 16:14. "Bilo je zelo frustrirajoče na trenutke, saj mi nikakor ni uspelo streti Andyja. Šele čisto na koncu mi je uspelo. Morda se zmage zaradi tega še toliko bolj veselim, saj v nobeni točki dvoboja nisem imel ničesar pod nadzorom," je po dvoboju priznal vidno utrujeni FedEx, ki je tako postal rekorder po številu osvojenih grand slamov (15). Roddick se nikoli ni več uvrstil v finale turnirja za grand slam, nekdanja številka ena svetovnega tenisa se je upokojila po OP ZDA 2012.

29. januar 2017: Velika vrnitev 'tam spodaj'

Zaradi operativnega posega na levem kolenu je Federer drugo polovico leta 2016 izpustil in se posvetil rehabilitaciji. Zato nas ne čudi dejstvo, da pred prvim grand slamom sezone 2017, OP Avstralije v Melbournu, ni bil med ožjimi kandidati za končno slavje, a uspelo mu je prav to. V petem, odločilnem nizu je zaostajal za večnim tekmecem Nadalom, a se je čudežno vrnil z desetimi zaporednimi točkami in se razveselil svojega 18. turnirja za grand slam, prvega po letu 2012 (Wimbledon). "Mislim, da nihče od naju ni pričakoval, da bova zaigrala v finalu. Rafa, z veseljem bi sprejel remi proti tebi, če sem popolnoma iskren. A vrnitev v dvoboj je bila preprosto perfektna," je po finalu povedal Federer in dodal: "Ta zmaga mi veliko pomeni, saj mi je Rafa v preteklih letih povzročal nemalo težav."

16. julij 2017: Osmica v Wimbledonu

2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2009 in 2012 so leta, ko je Federer z jagodo pobral smetano v Wimbledonu. S sedmimi naslovi na sveti travi je bil na vrhu večne lestvice izenačen s Samprasom, a leta 2017, potem ko je bil v letih 2014 in 2015 neuspešen proti Srbu Novaku Đokoviću, se mu je ponudila nova priložnost za tako želeno osmico. Zadnja ovira? Hrvat Marin Čilić. Ta ni imel svojega dne, prav nič se mu ni izšlo po načrtih, Federer je dvoboj gladko dobil s 6:3, 6:1 in 6:4 in se z zlatimi črkami vpisal v zgodovino All England Cluba. "Wimbledon je bil vedno moj najljubši turnir. Vedno bo najljubši," je po sklepnem dejanju tretjega turnirja velike četverice tistega leta povedal 35-letni Švicar, ki je hkrati postal najstarejši zmagovalec Wimbledona v odprti dobi, ki se je začela leta 1968.

28. januar 2018: Zadnji osvojeni grand slam

V pozni jeseni njegove kariere so ga pestile številne poškodbe, zaradi katerih je bil dlje časa odsoten, po mukotrpnih rehabilitacijah pa je stežka našel šampionsko formo izpred let. Leta 2018 mu je kljub vsemu še zadnjič uspelo osvojiti grand slam, znova v Avstraliji, kjer je znova strl odpor Čilića, le da se je moral za razliko od Wimbledona tokrat precej bolj potruditi (6:2, 6:7, 6:3, 3:6 in 6:1). Postal je prvi tenisač v zgodovini, ki je osvojil 20 turnirjev za grand slam. "Tako zelo sem srečen. Z zmago tukaj so se mi izpolnile sanje. Pravljica se za nas, zame nadaljuje. Po dobrem prejšnjem letu je ta uspeh res neverjeten," je po dvoboju povedal Federer. To je bil zanj šesti osvojeni OP Avstralije, s čimer se je na vrhu večne lestvice izenačil z Royjem Emersonom in Đokovićem.

14. julij 2019: Zadnji finale velike četverice

14. julija 2019 se je zimzelenemu Švicarju ponudila zadnja priložnost za grand slam, ko se je v finalu Wimbledona srečal z vselej neugodnim Đokovićem. Imel je priložnost, da osvoji 21. turnir velike četverice, devetega na sveti travi. V dvoboju, ki se je na veliko veselje teniških navdušencev zavlekel v peti niz in je postal tudi najdaljši finale v zgodovini tekmovanja (trajal je 4 ure in 57 minut), si je priigral celo dve žogici za zmago, ki pa ju ni znal izkoristiti. Đoković se je na drugi strani vrnil in izjemen dvoboj dobil s 7:6, 1:6, 7:6, 4:6 in 13:12 (3). Federer je sicer prevladoval v praktično vseh pomembnejših statistikah. 25:10 v asih, 94:54 v winnerjih, 218:204 v osvojenih točkah, 36:32 v osvojenih igrah – a na koncu je moral priznati poraz. "Nočem postati depresiven zaradi razpleta dvoboja, saj je bil ta pravzaprav neverjeten," je po dvoboju dejal Federer.