Med omenjenimi dekleti je bila tudi danes 60-letna Naja Lyberth, ki jo je zdravnik pri 13 letih, po rutinskem šolskem zdravniškem pregledu, poslal v bolnišnico na vstavitev vložka.

"Nisem zares vedela, kaj to sploh je, ker mi postopka nikdar ni pojasnil ali me zaprosil za dovoljenje," je za BBC povedala Lyberth, ki je takrat živela v Maniitsoqu, mestecu na grenlandski zahodni obali. "Bala sem se. Nisem mogla povedati staršem. Bila sem še devica. Niti poljubila še nisem kakega fanta."

"Spominjam se zdravnikov v belih haljah, morda je bila tudi sestra tam. Videla sem kovinsko ogrodje, na katerem sem morala razkrečiti noge. Vse skupaj je bilo zelo strašljivo."

Lyberth pravi, da zdravniki nikdar niso vprašali njenih staršev za dovoljenje, na isti poseg pa so poslali tudi njene druge sošolke, ki pa o tem niso govorile, ker da je bilo vse skupaj prevelik šok za njih. Lyberth je postavila na Facebooku stran, na kateri lahko žrtve te prisilne kontracepcije delijo izkušnje in si pomagajo predelati travme. Skupini se je pridružilo že več kot 70 žensk.

Kontracepcija za polovico Grenlandk

Novinarska preiskava podkasta Spiralkampagnen se je dokopala do kartotek, ki nakazujejo, da so na Grenlandiji med letoma 1966 in 1970 približno 4500 ženskam in dekletom (polovici vseh Grenlandk v rodnih letih) vstavili maternični vložek. Posege so izvajali nekje do sredine 70. let, ni pa jasno, koliko od tem ženskam so dejansko pojasnili postopek ali dobili njihovo privolitev.

Med njimi so bile tudi 12-letnice, več od njih pravi, da jim postopka nihče ni pojasnil. Kar nekaj je tudi takih, ki nikdar niso mogle zanositi, za kar krivijo vsadek. "Toliko žensk je z mano kontaktiralo. Zdi se, da mlajša, kot so dekleta bila, več zapletov so imela po vložku," je povedala Lyberth.

Arnannguaq Poulsen so vložek vstavili pri 16 letih, ko je bila v internatu za grenlandske dijake na danskem otoku Bornholm leta 1974.

Mračni ostanki kolonialnih miselnosti

Soeren Rud, zgodovinar na univerzi v Københavnu, meni, da je bil motiv za vstavljanje vložka delno finančni, delno pa rezultat kolonialnih nazorov. "Očiten je bil interes omejiti rast prebivalstva. S tem se zmanjšajo težave iskanja nastanitev in zdravstvene oskrbe za staroselce," je povedal.

Še en nagib za tovrstno kontracepcijo je bil visok delež mater samohranilk. Zdravniki so o materničnem vložku celo pisali v revijah in ga označevali za velik uspeh. Podatki kažejo, da se je po začetku izvajanja te prakse število rojstev na Grenlandiji v samo nekaj letih prepolovilo.

Katrine Jakobsen je bila stara 12 let, ko so ji vstavili vložek, ki ga je nosila skoraj 20 let, pri tem pa trpela hude bolečine in zaplete. Nazadnje so ji morali odstraniti maternico. Nikdar ni imela otrok. "Velik vpliv je imelo na moje življenje. Tega nisem nikdar nikomur povedala. Vedno sem mislila, da sem sama v tem."

Preiskava genocida?

Danes so maternični vložki majhni in v obliki črke T, a prvotni modeli iz 60. let so bili precej večji in v obliki S-a. Ginekologinja iz Nuuka Aviaja Siegstada je za BBC povedala, da so taki modeli pri ženskah, ki še nikdar niso bile noseče, povzročali več krvavitev, bolečin in večje tveganje za okužbo. Siegstada je s kolegi v 90. letih naletela na kar nekaj žensk, ki so imele težave z zanositvijo, pa niti vedele niso, da imajo vložek. Nekaterim so ga vstavili po opravljenem splavu.

Grenlandski svet za človekove pravice se je že ostro odzval in pozval k preiskavi. "Preiskati moramo, da bi ugotovili, ali gre dejansko za genocid," je povedal predsednik sveta Qivioq Loevstroem.

Grenlandska ministrica za zdravje Mimi Karlsen je dejala, da je nujno, da pri preiskavi sodeluje tudi Grenlandija, da bi "prišli do dna stvari". Skupna preiskava naj bi trajala dve leti.

Afera se je pojavila po vrsti drugih spornih incidentov, zaradi katerih je bil zgodovinski odnos Danske z Grenlandijo postavljen pod drobnogled. Marca se je tako Danska opravičila šestim Inuitom, ki so jih v 50. letih v okviru spodletelega socialnega eksperimenta ločili od družin in poslali na Dansko. Vlada jim je tudi plačala odškodnino.

Poleti je grenlandski parlament potrdil oblikovanje ločene komisije, ki naj bi proučila dansko dekolonizacijo po letu 1953.