Premier Robert Golob je poudaril, da odločitev Evropske komisije temelji na pobudi slovenske vlade junija letos. "To priporočilo potrjuje, da je bilo naše stališče pravilno, da so bili naši argumenti razumljeni in nato tudi sprejeti," je še sporočil.

Kot je zapisal, gre za zunanjo politiko nove slovenske vlade, ki "v ospredje postavlja varnost in enotnost celotne Evrope, vključno z Zahodnim Balkanom". Pri tem verjame, da so bila stališča njegove vlade slišana, ker deluje odkrito in konstruktivno.

"Pri tem ni ključna velikost držav, ampak svežina predlogov in kakovost idej, česar se je slovenska zunanja politika v zadnjih letih premalo zavedala," je še sporočil predsednik vlade.

Ob tem je izrazil željo, da bi priporočilo komisije dalo upanje vsem prebivalcem BiH-a. "Naše sporočilo je, da na BiH nismo pozabili in ji bomo še naprej stali ob strani. Slovenija se bo zavzemala, da celotna regija Zahodnega Balkana čim prej vstopi v Evropsko unijo," je dodal Golob.

V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so poudarili, da ima ta odločitev velik pomen za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu. "Današnja odločitev Evropske komisije vzbuja veliko upanje, da bo na decembrskem zasedanju Sveta EU-ja Bosna in Hercegovina dobila status kandidatke, kar je po mnenju predsednika Pahorja prelomno iz dveh razlogov – prvič, ker se s tem dejansko začenja evropska perspektiva Bosne in Hercegovine, in drugič, ker je to velikega pomena za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu," so zapisali v izjavi za javnost.

"Gre za pomembno in pozitivno sporočilo za prihodnost Bosne in Hercegovine, njenih državljanov in zlasti mladih. Želim si, da bi današnjo odločitev tako pripadniki politične elite kot tudi državljanke in državljani Bosne in Hercegovine videli kot uspeh in hkrati kot zavezo za uresničitev potrebnih reform. Priporočilo Evropske komisije štejem tudi za pomemben uspeh slovenske zunanje politike. Slovenija je bila namreč tista, ki je že v pripravah na junijski sestanek Evropskega sveta dala na mizo konkreten predlog za podelitev kandidatskega statusa,” je ob objavi odločitve Evropsko komisije med drugim v sporočilu za javnost navedla ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

Pozitivni odzivi tudi v evropskem parlamentu

Predlog Evropske komisije so pozdravili tudi evropski poslanci, med drugim evropska poslanca iz Slovenije Matjaž Nemec (S&D/SD) in Klemen Grošelj (Renew). Kot je sicer glede Srbije dejal Grošelj, se ne strinja s komisarjem, da je usklajenost z EU-ja vprašanje le tehnične narave.

Po njegovem gre za prvovrstno politično vprašanje. Če se EU posredno bori za evropske vrednote v Ukrajini, bi se tudi od držav, ki želijo v EU, moralo pričakovati usklajenost z evropskimi pravili tudi na ravni vrednot, je dejal ter izrazil zadovoljstvo, da je BiH to usklajenost uspelo doseči, čeprav je bilo to težko spričo blokade na vseh ravneh odločanja v državi. "Ta usklajenost bi morala biti del meril glede izpolnjevanja pravne države," je poudaril Grošelj.

Nemec pa je dejal, da je odločitev močno sporočilo državam v regiji, saj je vojna v Ukrajini spremenila pogled na Zahodni Balkan iz "kaj moramo v kaj lahko storimo za vas". Obenem je spomnil na prizadevanja Slovenije, da se BiH-u dodeli status kandidatke, in poudaril, da so zdaj na vrsti voditelji držav članic ter jih pozval, naj odločitev sprejmejo še letos.