Zelenski je po videopovezavi nagovoril parlamentarno skupščino Sveta Evrope in se zavzel za vzpostavitev posebnega sodišča za vojne zločine, ki so jih v Ukrajini zagrešile ruske sile, ob tem pa pozval Evropo, naj pri vzpostavitvi sodišča odigra ključno vlogo.

"Rusijo je treba prepoznati kot državo agresorko, vse morilce in klavce pa postaviti pred sodišče za vojne zločine, storjene med vojno v Ukrajini," je dejal. Konec septembra je podobno zahtevo za ustanovitev sodišča za vojne zločine Rusije nad Ukrajino podal že pred Generalno skupščino ZN-a.

"Svet Evrope lahko prevzame vodilno vlogo pri zahtevi po odgovornosti Rusije in plačilu za velike izgube, ki smo jih utrpeli v tej vojni. Kot Evropejec vas prosim, da podprete ta projekt," je dejal Zelenski in pozval, naj "agresor za svoja dejanja plača pošteno ceno".

V govoru je dejal, da ima Ukrajina le deset odstotkov potrebnih zmogljivosti za protizračno obrambo države pred ruskimi raketnimi napadi. "Imamo nekaj svoje opreme, vendar to ni dovolj, saj je Ukrajina zelo velika država z veliko infrastrukture, ki jo je treba zaščititi," je dejal.

Znova je zavrnil pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, saj po njegovih besedah diplomacija ni mogoča z voditelji, ki ne spoštujejo mednarodnega prava.

Ukrajina bi lahko ICC-ju izročala ruske osumljence

Ukrajina bi lahko Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) v obravnavo izročala ruske osumljence vojnih zločinov, če sojenja v Ukrajini iz pravnih razlogov ne bi bilo mogoče izvesti, čeprav Rusija ni članica ICC-ja, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal glavni tožilec ICC-ja Karim Khan. Rusija se namreč ni želela pridružiti sodišču, ki je bilo leta 2002 ustanovljeno za namen obravnave kaznivih dejanj na mednarodni ravni, vključno z vojnimi zločini, zločini proti človečnosti in genocidom. "Pravno gledano to ne bi predstavljalo ovire za našo pristojnost, če bi obstajal razlog, zakaj ta sojenja ne bi mogla potekati v Ukrajini," je dejal Khan na današnji novinarski konferenci v Haagu, na sedežu agencije EU-ja za pravosodno sodelovanje Eurojust.

Mednarodno kazensko sodišče je sicer kmalu po ruski invaziji začelo lastno preiskavo zločinov v vojni v Ukrajini, vendar si po Khanovih besedah želi, da bi Ukrajina osumljence sama privedla pred sodišče, kjer je to mogoče.

Khan ob tem ni želel povedati, kdaj bo ICC vložil prve obtožnice. Dejal je le, da bodo počakali, dokler ne bo dovolj dokazov. "Napredujemo in smo osredotočeni, vse bom sporočil ob pravem času," je dodal glavni tožilec ICC-ja.

V Ukrajini 10 obsodb zaradi zločinov med invazijo

V Kijevu so zaradi zločinov, storjenih med rusko invazijo, obsodili že deset ljudi, pa je povedal ukrajinski generalni tožilec Andrij Kostin. Skupno je obtoženih 186 oseb, večinoma v odsotnosti, v 45 primerih so bile preiskave že zaključene in predane sodišču.
Ukrajina bo medtem vložila tudi obtožnico za vojne zločine med ruskim bombardiranjem ukrajinskih mest v preteklih dneh.

Pravosodni ministri EU-ja so se danes na zasedanju v Luksemburgu seznanili z aktivnostmi za ustanovitev posebnega sodišča za pregon vojnih zločinov v Ukrajini. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je na zasedanju dejala, da morajo biti vsi vojni zločini na ozemlju Ukrajine preiskani, njihovi storilci pa preganjani.

Poziv k umiku iz Hersonske regije

Medtem je ruski guverner Hersonske regije pozval prebivalce, naj se umaknejo iz regije. V videoizjavi na Telegramu je Vladimir Saldo javno pozval Moskvo za pomoč pri umiku civilistov v varnejše predele Rusije. "Vsak dan so mesta v regiji tačra napadov. Zato se je vodstvo hersonske regije odločilo, da omogoči družinam možnost, da odpotujejo v druge ruske regije, če želijo, na počitek in študij." Ob tem je dodal, da naj ljudje zapustijo domove skupaj z otroki.

Nekaj trenutkov zatem pa je njegov namestnik Kiril Stremusov v novem videu dejal, da to ni bil poziv k evakuaciji. "Iz hersonske regije ni in ne sme biti nobene evakuacije."

Rusija še naprej raketira ukrajinska mesta

Ruske sile so ponoči in zjutraj z raketami in letalniki kamikazami napadle več kot 40 mest v Ukrajini. V južnem ukrajinskem mestu Mikolaj je ruski izstrelek zadel petnadstropno stanovanjsko zgradbo.

Generalštab ukrajinske vojske je sporočil, da so v zadnjih 24 urah ruski izstrelki zadeli več kot 40 naselij, medtem ko so ukrajinske sile izvedle 32 napadov na 25 ruskih tarč.

Župan Mikolaja Oleksander Senkevič je na družbenih omrežjih sporočil, da je bilo mesto ponoči priča silovitemu ruskemu raketiranju, med katerim je bil zadet stanovanjski blok. Med ruševinami so našli trupli 30-letnega moškega in 80-letne ženske. Mestne oblasti poročajo, da je mesto zadelo sedem ruskih raket S-300.

Guverner Kijevske regije Oleksij Kuleba je dejal, da so ruske sile z letalniki kamikazami napadle naselja v regiji.

Ruske sile so z letalniki kamikazami napadle tudi več objektov kritične infrastrukture v Kijevski regiji, je sporočil namestnik vodje urada predsednika Kirilo Timošenko. Ukrajina trdi, da gre za brezpilotne letalnike iranske izdelave Šahe-136, s katerimi je Rusija v zadnjih dneh izvedla niz napadov, a v Teheranu zanikajo, da bi ruske sile oskrbovali s svojimi letalniki.

Guverner ruske regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je dejal, da so ukrajinske sile med bombardiranjem zadele večnadstropno stanovanjsko zgradbo v mestu Belgorod, ki leži 40 kilometrov od meje z Ukrajino.

Proruske separatistične sile na vzhodu ukrajinske regije Doneck pa so medtem sporočile, da so zavzele dve vasi v bližini industrijskega mesta Bahmut.

"Skupina enot obeh ljudskih republik – ob ognjeni podpori ruskih oboroženih sil – je osvobodila Opitine in Ivangrad," je zapisano v izjavi, ki so jo separatistične oblasti objavile na družbenem omrežju Telegramu. Drugačne informacije navaja ukrajinska vojska, ki je v jutranjih urah sporočila, da je odbila ruske napade v bližini vasi Bahmutske, Ozarjanivka, Ivangrad in Marinka.

Britansko obrambno ministrstvo medtem poroča, da so se ruske sile v južnem ukrajinskem mestu Herson verjetno začele pripravljati na evakuacijo nekaterih civilistov v pričakovanju, da bodo ukrajinske sile kmalu skušale ponovno zavzeti mesto. Ruske sile naj bi skušale okrepiti tudi novo bojno črto zahodno od vasi Milove v Hersonu, potem ko so se bile v začetku oktobra prisiljene umakniti na severu regije, navaja poročilo Londona.

Kremelj: Erdogan in Putin nista govorila o vojni

Sorodna novica Kremelj: Erdogan in Putin nista govorila o vojni. Putin za plinsko vozlišče v Turčiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Kazahstanu srečal s turškim predsednikom Tayyipom Erdoganom. V nasprotju s pričakovanji in napovedmi, da bo Erdogan predstavil Putinu pobudo za prekinitev ognja v Ukrajini, so iz Kremlja sporočili, da predsednika nista govorila o vojni v Ukrajini. Je pa Putin predlagal Erdoganu, da se v Turčiji zgradi plinsko središče za oskrbo Evrope, saj je po besedah ruskega predsednika Turčija najbolj zanesljiva pot za dobavo plina Evropski uniji.

Zahod obljublja dobavo napredne protizračne obrambe

Zahodne zaveznice, ki sestavljajo skupino za stike za obrambo Ukrajine, so v sredo ob nedavnih ruskih raketnih napadih na mestna središča in civilno infrastrukturo v Ukrajini napovedale dobavo najsodobnejših sistemov zračne obrambe Kijevu. Dobavo so do zdaj obljubile Velika Britanija, Kanada, Francija, Nizozemska in ZDA.

"Sistemi zračne obrambe bodo zagotovljeni takoj, ko jih bomo lahko fizično pripeljali tja. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da Ukrajincem zagotovimo, da imajo vse, kar je potrebno za njihovo učinkovito obrambo," je po srečanju dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin, ne da bi navedel podrobnosti o obljubah.

Bolj konkretnih je bilo pozneje več držav, med drugim Združeno kraljestvo, ki se je zavezalo, da bodo Ukrajini dobavili sisteme zračne obrambe in več sto brezpilotnih letal, da bi podprle njene zmogljivosti za zbiranje informacij in logistiko.

Poleg 64 že dobavljenih bodo zagotovili tudi dodatnih 18 havbic. Prav tako pa nameravajo Ukrajini dobaviti obrambne sisteme, ki lahko sestrelijo manevrirne rakete.

Rakete Amraam bodo zagotovljene v prihodnjih tednih za uporabo s sistemi zračne obrambe Nsams, ki so jih obljubile ZDA, je v izjavi sporočilo britansko obrambno ministrstvo.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je v pogovoru za televizijo France 2 napovedal, da bo Francija Kijevu dobavila radarje in sisteme zračne obrambe, ter dodal, da se v Parizu pogajajo o dobavi še šestih mobilnih topniških enot Cezar.

Nizozemska se je medtem zavezala, da bo dobavila za 15 milijonov evrov raket zračne obrambe, pri čemer je nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren pojasnila, da se na ruske napade "lahko odzovemo le z neizprosno podporo Ukrajini in njenemu ljudstvu".

Kanada je obljubila, da bo zagotovila vojaško pomoč v vrednosti več kot 35 milijonov evrov, vključno s satelitskimi komunikacijskimi sistemi in kamerami za brezpilotna letala. Že v sredo pa je Ukrajina od Nemčije prejela prvo pošiljko sistemov zračne obrambe Iris-T.

ZDA so sporočile, da iščejo načine, kako pospešiti dobavo protiraketnih sistemom Nasams. Dva sistema naj bi tako prispela že v prihodnjih tednih, dobava nadaljnjih šestih pa naj bi trajala dlje, saj jih morajo še izdelati.

Ukrajinski predsednik, ki je nedavne ruske raketne napade označil za teroristično dejanje in je več mesecev pritiskal na Zahod, naj vzpostavi zračni ščit, je obljube o dobavi sistemov zračne obrambe že pozdravil.

"Bolj ko postaja ruski teror drzen in krut, bolj je svetu jasno, da je pomoč Ukrajini pri zaščiti neba ena najpomembnejših humanitarnih nalog za Evropo danes," je dejal Zelenski.