Za kratenje temeljnih pravic delavcev je predpisana najmanj triletna zaporna kazen, za ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa do dveletna zaporna kazen. "Šlo je za to, da se niso izplačevali predvsem dodatki, govorimo o dodatkih na nočno delo, na nedeljsko delo, na delo ob praznikih. Niso se spoštovale določbe glede počitka, tako dnevnega kot tedenskega, in števila ur tedenske kvote dela," je v izjavi za javnost povedal Dejan Grandič iz sektorja kriminalistične policije PU-ja Koper. "V določene evidence, ki jih mora voditi po zakonu, je odgovorna oseba omogočala vpisovanje lažnih podatkov glede števila opravljenih ur dela," je pojasnil.

Sorodna novica Izkoriščani in nadzorovani delavci v pakirnici rib na Kozini: Šuštarjevi mislijo, da smo mašine

Kot so navedli na PU-ju Koper, so na podlagi ugotovitev na okrožnem državnem tožilstvu v Kopru podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje ponarejanja ali uničenje poslovnih listin.

O izkoriščanju delavcev v družbah Selea in Marinblu na Kozini je junija prva poročala Televizija Slovenija. Tam zaposleni, tako Slovenci kot tujci, so delali 12 in več ur dnevno, opisan je bil celo primer 40-urnega delovnega dne. Pri tem so bili ves čas pod kamerami, indijski delavci pa so bili nastanjeni kar v poslovnem obratu. V podjetjih so nato izvedli več inšpekcijskih nadzorov, julija je o tej problematiki razpravljal tudi odbor DZ-ja za delo.

Delavska svetovalnica pozdravlja ukrepanje policije

V Delavski svetovalnici so ob neuradnih informacijah, da se kazenske ovadbe koprskih kriminalistov zoper dve podjetji zaradi kršitve pravic delavcev nanašajo na primer podjetij Marinblu in Selea, zadovoljni.

Čeprav podatkov o obdolžencih in oškodovancih policisti ne v sredo ne danes niso izdali je prišel njihove ugotovitve poslušat tudi vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić. Kot je dejal ob robu novinarske konference, glede na medijske informacije predvideva, da gre res za primer kozinskih podjetij za predelavo zamrznjenih rib Marinblu in Selea, proti katerima je njegova organizacija sredi maja vložila kazenski ovadbi. "Če gre za ta primer, smo zelo veseli, da je do tega prišlo," je dejal.

Lukić upa, da bo zadeva dobila ustrezen sodni epilog. S tem bi po njegovih besedah pokazali delodajalcem "ne samo to, da se ne splača izkoriščati, ampak da je to res kaznivo dejanje". Veseli ga širok obseg preiskave: "To pomeni, da ni šlo za en eksotičen primer, ampak za vzorec izkoriščanja." Pripomnil pa je še: "Žal mi je, da sem tako vesel, ker ni samo en delodajalec." Po njegovih besedah je zdaj glavno vprašanje, koliko je podjetij, ki še vedno tako delajo, in zakaj zanje še ni sankcij.

V Delavski svetovalnici vztrajajo, da bi bilo treba obrat na Kozini zapreti. To, da podjetji še poslujeta, je označil za "grenko pilulo". Pojasnil pa je, da je velika večina delavcev, ki so sodelovali z Delavsko svetovalnico, zapustila podjetji.

Odziv na navedbe so napovedali tudi v podjetju Marinblu.