Sorodna novica EU vrgel kost: Sklad za najranljivejše ob pogoju ukinjanja vseh fosilnih goriv

Opredelitev mehanizma finančne pomoči državam v razvoju je veljala za glavno odprto vprašanje v podaljšku pogajanj v egiptovskem letovišču ob Rdečem morju, potem ko uvodoma dogovor o tem sploh ni bil predviden. Konferenca bi se sicer morala končati v petek.

"Prijatelji, slišali smo klic in se odzvali," je dejal predsedujoči konference, egiptovski zunanji minister Sameh Šukri, čigar država je gostila tokratno podnebno konferenco ZN-a. "Milijoni po vsem svetu lahko zdaj čutijo kanček upanja, da bo njihovo trpljenje končno ustrezno obravnavano."

Vprašanje "izgube in škode", ki je skoraj izničilo konferenco, je bilo na koncu predmet kompromisnega besedila, ki je bilo sprejeto v zadnjem hipu in v katerem so številna vprašanja ostala neodgovorjena, vendar je bilo priznano načelo ustanovitve posebnega finančnega sklada. Države so se dogovorile tudi o oblikovanju "prehodnega odbora", ki bo pripravil priporočila, kako zagotoviti izvajanje dogovora o vzpostavitvi sklada za povrnitev škode na naslednji konferenci COP28 prihodnje leto. Odbor naj bi se prvič sestal do konca marca. "Ta rezultat nas pelje naprej," je ocenil izvršni sekretar ZN-a za podnebne spremembe Simon Stiell. "Po desetletju dolgi razpravi o kritju izgub in škode smo določili, kako naprej – kako bomo naslovili učinke na skupnosti, katerih življenje so uničile najhujše posledice podnebnih sprememb," je dodal.

Pakistanski premier Šebaz Šarif je ustanovitev sklada označil za "prvi ključni korak k cilju podnebne pravičnosti", zadovoljstva pa ni mogel skrivati niti premier Fidžija Frank Bainimarama, čigar tihomorska otoška država se sooča s posledicami podnebnih sprememb. "Iz dna srca, vinaka vakalevu (najlepša hvala) našim neutrudnim pogajalcem za zagotovitev sklada za izgube in škodo na COP27," je dejal. Dogovor o financiranju podnebne škode za pomoč državam v razvoju je danes pozdravila tudi Južna Afrika, pri tem pa opozorila, da so potrebni "nadaljnji nujni ukrepi" za izpolnitev zavez s strani razvitih držav.

Države v sklepnem dokumentu, kot so ga objavili Združeni narodi, pritrjujejo ugotovitvi, da bi bili učinki podnebnih sprememb veliko manjši v primeru segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja kot v primeru segrevanja za dve stopinji, ter napovedujejo, da bodo namenile dodaten trud, da bi segrevanje omejili na 1,5 stopinje. Za doseganje tega cilja bi bilo treba do leta 2030 zmanjšati izpuste za 43 odstotkov glede na leto 2019, so privzele.

Poudarjajo potrebo po takojšnjem, obsežnem in trajnem zmanjšanju ozpustov toplogrednih plinov v vseh panogah, med drugim prek povečanja uporabe obnovljivih virov energije. Slednje naj bi bilo tudi ključno za preobrazbo energetskih sistemov, ki je potrebna v luči trenutne svetovne energetske krize.

Tako med drugim pozivajo k razvoju in deljenju tehnologij za prehod na energetske sisteme z malo izpusti ter za proizvodnjo čiste električne energije. V tej luči napovedujejo pospešitev prizadevanj za postopno opuščanje rabe premoga in dodeljevanja neučinkovitih subvencij za fosilna goriva ter hkratno ciljno usmerjeno pomoč najrevnejšim in najbolj ranljivim in podporo pravičnemu prehodu.

Glede prilagajanja na podnebne spremembe izražajo resno zaskrbljenost, saj obstaja velik razkorak med trenutno ravnjo prilagajanja in ravnjo, ki bi bila po ugotovitvah Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) potrebna, ter med drugim razvite države pozivajo takojšnjemu povečanju financiranja, prenosa tehnologij in zagotavljanja zmogljivosti za prilagajanje na podnebne spremembe v državah v razvoju.

Guterres in EU kritična do vprašanja omejevanja izpustov

Številni kritiki ostajajo neomajni, da je bilo premalo narejenega glede omejevanja izpustov, ki povzročajo podnebne spremembe, poroča BBC. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v odzivu dejal, da doseženi dogovor predstavlja pomemben korak k pravičnosti, a je hkrati kritično dodal, da sporazum ni naslovil potreb za drastično zmanjšanje izpustov in da je planet še vedno "na urgenci."

"Sklad za kritje izgub in škode je nujen – ni pa odgovor, ko podnebne spremembe izbrišejo majhno otoško državo z zemljevida ali ko spremenijo celotno afriško državo v puščavo," je ponazoril.

Nujno je omejiti segrevanje ozračja pod 1,5 stopinje Celzija, je poudaril, za to pa bodo potrebne velike naložbe v obnovljive vire energije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
COP27 se je končal "z veliko domače naloge in malo časa", je povedal generalni sekretar ZN-a in spomnil, da je minila že polovica časa od pariškega podnebnega dogovora do postavljenega roka za ukrepanje, leta 2030.

Tudi predstavniki EU-ja so izrazili razočaranje nad pomanjkanjem ambicij glede zmanjšanja izpustov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila dogovor glede podnebnega financiranja škode za pomoč državam v razvoju. Po njenem gre za "majhen korak k podnebni pravičnosti". Pri tem je opozorila, da naš planet potrebuje veliko več.

EU je namreč želela trdnejše zaveze za zmanjšanje izpustov, da bi dosegli cilj omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. "To, kar imamo pred seboj, ni zadosten korak za človeštvo in planet. Ne prinaša dovolj dodatnega truda glavnih proizvajalk emisij za pospešitev zmanjšanja izpustov," je v zaključni razpravi dejal podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. EU je v soboto zagrozila z odhodom s konference, če ne bodo sprejete zaveze glede izpustov, ni pa nato blokirala sprejetja sklepne izjave in dogovora o skladu za povrnitev škode.

Francija je sporočila, da obžaluje "pomanjkanje ambicij" v dogovoru na podnebni konferenci COP27, kljub napredku pri zagotavljanju sredstev za ranljive države. Pri dodatnih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in opustitvi fosilnih goriv ni bilo "nobenega napredka", je v izjavi dejala francoska ministrica za energijo Agnes Pannier-Runacher.
"Sporazum COP27 morda ne izpolnjuje ambicij Francije in EU-ja, vendar ohranja najpomembnejšo stvar: poudarja cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in poziva države, naj si od leta 2023 še dodatno prizadevajo," so še zapisali v izjavi Pariza.

"Več kot frustrirajoče je, da je blokada nekaterih velikih onesnaževalcev in držav proizvajalk nafte preprečila že zdavnaj potrebne korake za zmanjšanje in postopno opuščanje fosilnih goriv," je izjavila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

Sklepni dokument navaja, da bo treba za doseganje cilja neto ničelnih izpustov do leta 2050 do leta 2030 investirati okoli 4000 milijard dolarjev v obnovljive vire energije ter da bo dodatno za prehod na nizkoogljično gospodarstvo potrebnih od 4000 do 6000 milijard dolarjev naložb letno. Ugotavlja, da še ni bil dosežen cilj zagotoviti 100 milijard dolarjev letno do leta 2020 za države v razvoju, in razvite države poziva, naj to zavezo izpolnijo.

Obljuba o pomoči že pred več kot desetletjem

Razvite države so namreč že pred več kot desetletjem obljubile 100 milijard dolarjev na leto državam v razvoju do 2020 za spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagoditev nanje.

Na prelomni podnebni konferenci v Parizu leta 2015, na kateri se je svet prvič dogovoril o cilju omejitve globalnega segrevanja ozračja, pa so to obljubo ponovile in rok podaljšale do 2025.