Poslanci so se seznanili s predlogoma sprememb državnih proračunov za leti 2023 in 2024, predlogom zakona za izvrševanje obeh proračunov ter predlogom odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2024. Glasovanje bo v sredo v nadaljevanju seje.

Visoka poraba v letošnjem letu

Proračun za leto 2023 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Med drugim je po besedah premierja Roberta Goloba v njem načrtno oblikovala "ogromne rezerve". To je 1,5 milijarde evrov, od česar je 1,2 milijarde evrov rezerviranih samo za spopadanje z energetsko in draginjsko krizo, večina je namenjena za gospodarstvo, da bodo porabniki plačevali energijo po nižjih cenah, kot so na trgu. Tudi zaradi večjih rezerv se bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto skoraj podvojil, na 3,3 milijarde evrov. Leto pozneje naj bi se nato znižal na 1,7 milijarde evrov.

Finančni minister Klemen Boštjančič je ob tem povedal, da je v skladu z odločitvijo Evropske komisije za leto 2023 še dovoljeno odstopanje od fiskalnega pravila, po prenehanju izjemnih okoliščin pa bo vlada pripravila celovito strategijo za srednjeročno uravnoteženost javnih financ, ki bo vključevala tudi postopno zniževanje primanjkljaja. "Kot minister nisem zadovoljen z višino primanjkljaja, ki je za leto 2023 predviden v višini 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, a ta primanjkljaj je v večini posledica razmer," je dejal Boštjančič. Spomnil je na vojno v Ukrajini, ki je največji razlog za energetsko krizo in posledično trdovratno visoko inflacijo v Evropi.

Za leto 2023 je načrtovano zvišanje odhodkov za 25 odstotkov, na 16,69 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 13,38 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več, kot je predvideno zdaj. V letu 2024 naj bi se prihodki dodatno povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov.

Minister napoveduje intenzivno črpanje razpoložljivih sredstev

Kljub negativnim razmeram sta predloga obeh proračunov razvojno naravnana, je zagotovil finančni minister. Za leto 2023 je za naložbe in investicijske transferje predvidenih nekaj več kot 2,4 milijarde evrov, največ v zgodovini Slovenije. V letu 2024 se bo ta številka znižala na 1,8 milijarde evrov. Če ne bi upoštevali naložb, bi prihodnje leto lahko imeli javnofinančni presežek, je dejal. Z integralnimi sredstvi in s podporo različnih mehanizmov EU-ja se krepijo predvsem zelene naložbe in naložbe na področju digitalizacije. Med prednostnimi nalogami je navedel naložbe v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva.

Poudaril je, da ima vlada namen v celoti počrpati razpoložljiva sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020, za zdaj še v rezervi so načrtovana tudi že sredstva za izvajanje kohezijske politike tekočega programskega obdobja. Poleg črpanja sredstev iz tradicionalnih E- skladov je napovedal tudi intenzivno črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Opozicija kritična do rekordnih odhodkov in visokega primanjkljaja

V opoziciji so do predloga proračunov za prihodnji dve leti kritični. Opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov, ki bodo prihodnje leto najvišji doslej. Previsok se jim zdi tudi primanjkljaj. "Z višino planiranih odhodkov tokrat resnično podirate rekorde," je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). S predlaganimi spremembami proračuna za leto 2023 se bo poraba v primerjavi z zdaj veljavnim proračunom povečala za 3,3 milijarde evrov oz. za 25 odstotkov, na 16,7 milijarde evrov. Leta 2024 so načrtovani nekaj nižji odhodki, a so po njenih besedah še vedno izjemno visoki. Najhuje pa se ji zdi, da državljani tega trošenja ne občutijo. "Ravno nasprotno, njihovo delo nameravate še obdavčiti," je dejala in spomnila na predlog novele zakona o dohodnini, ki je tik pred potrditvijo v DZ-ju in ki naj bi med drugim ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025. "Glede na draginjo bi morali pustiti manj obdavčene plače," je pozvala poslanka SDS-a.

Rado Gladek (SDS) je menil, da je "proračun zelo loterijsko nastavljen". Ob jasni informaciji, da nas čakajo težki časi, namreč v njem vidi preveč neznank. "Mislim, da bi moral biti proračun bolj primeren za trenutne čase oz. za čase, ki nas čakajo," je dejal.

Zvonko Černač (SDS) bi si želel več denarja za bolj kakovostne storitve. Ali bomo pri tem silnih 16,7 milijarde evrov odhodkov dobili bolj kakovostno zdravstvo, krajše čakalne dobe, boljšo oskrbo starejših, je vprašal in si odgovoril kar sam: "Iz tega proračuna ni videti, da bomo deležni kaj boljših storitev."

Na najvišji obseg izdatkov v zgodovini Slovenije in na velik primanjkljaj je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi). "Tako visokih izdatkov in takega primanjkljaja v zgodovini nismo imeli še nikoli," je dejal. Ob tem je opozoril, da bo pokrivanje primanjkljaja z zadolževanjem dražje, kot je bilo doslej, saj so obrestne mere tudi zaradi boja proti inflaciji poskočile.

V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS-a in NSi-ja so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 2023 vložili 36 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Matični odbor za finance v soboto ni podprl nobenega, prav tako nobenega ne podpira vlada.

Glede na okoliščine v koaliciji s proračunoma zadovoljni

V koalicijskih strankah medtem predloga hvalijo kot razvojna in pripravljena v blaginjo celotne Slovenije. Moniko Pekošak (Svoboda) sta predloga proračunov pozitivno presenetila in si po njenem mnenju zaslužita pohvalo. "Vladi je kljub zahrbtnim okoliščinam za skrbnike javnih financ uspelo pripraviti razvojna dokumenta," je dejala in izrazila zadovoljstvo, da vsebujeta nujno potrebne ukrepe za blažitev posledic draginje.

"Mislim, da je ekspanzivna fiskalna politika več kot na mestu," je dejal Miha Kordiš (Levica). Zatrdil je, da smo se predolgo "spotikali na zgrešenih in uničujočih politikah varčevanja", ter zavrnil kritike opozicije, da je obseg načrtovanih odhodkov previsok. Potrebna so sredstva za zdravstvo, stanovanja, domove za starejše, dolgotrajno oskrbo, boj s podnebnimi spremembami, je naštel.

V SD-ju se po besedah njihovega poslanca Soniboja Knežaka zavzemajo predvsem za vlaganja v ljudi ter v vse tisto, kar jim zagotavlja varnost in solidarnost. "Tega je v teh predlogih proračunskih aktov mnogo," je dejal. Kljub visokim številkam pa si po njegovem mnenju ne moremo privoščiti luksuza in učinkovitosti dela vlade meriti zgolj skozi količino porabljenih ali zbranih milijonov. "Odločilen bo predvsem način, na katerega se bodo odgovorni odzivali na zdaj še neznane izzive in težave ljudi, gospodarstva, javnih sistemov in civilne družbe," je dejal.

Milan Jakopovič (Levica) je spomnil, da je prejšnja vlada v državni blagajni pustila veliko obveznosti brez ustreznega kritja. Zdajšnja vlada poskuša iz tega potegniti najboljše, predvsem za ljudi, je zagotovil in menil, da je prav, da je v proračunih, predvsem za leto 2023, načrtovanih veliko novih in pomembnih naložb. "Če želimo krizo prebroditi in tudi iz nje iziti v boljši formi, bodo investicije osnovni pogoj za to, da nam uspe," je dejal.

Podporo proračunoma sta napovedala tudi poslanca narodnih skupnosti. Za leto 2023 so sredstva za obe narodni skupnosti že skoraj v celoti zagotovljena, v kratkem naj bi bil podpisan tudi sporazum z vlado glede leta 2024, je povedal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.