Po večini preštetih glasov so izidi takšni:
zakon o RTV Slovenija: 62,80 odstotka glasov za in 37,20 odstotka glasov proti;
zakon o dolgotrajni oskrbi: 62,23 odstotka za in 37,78 odstotka proti;
zakon o vladi: 56,65 odstotka za in 43,34 odstotka proti.

Predsednik vlade Robert Golob meni, da je izid današnjih referendumov jasno sporočilo politiki, da ni izvoljena, da onemogoča delo države, ampak da dela v korist državljanov. Upa, da opozicija zakonov, ki so bili z referendumi potrjeni, ne bo znova zaustavljala.

Golob se je zahvalil volivcem, da so sporočilo, naj se referenduma udeležijo, vzeli zares.
Sporočilo današnjih referendumov je po njegovih besedah jasno in glede na udeležbo prepričljivo, naj se politika "neha hecati iz države" in naj začne delati v korist ljudi in za prihodnost, za kar jo ljudje tudi plačujejo. Želi si tudi, da je politika danes spoznala, da referendumi niso priročno orodje za izživljanje frustracij, saj so ljudje zelo jasno povedali, kaj si mislijo o predlagateljih referendumov.

Golob upa, da bo opozicija ponižno sprejela voljo ljudi

"Ne pričakujem, da bo kdo odstopil, tudi v pokoj še nihče ne bo šel, vsaj ne jutri," je dejal. Pričakuje pa, da opozicija ne bo vlekla potez, s katerimi bi danes izraženo voljo ljudi znova zaustavljala, ampak da bodo ponižno sprejeli voljo ljudi. Pričakuje tudi, da se bodo "politiki vseh barv" potrudili, da to voljo uveljavijo, ne pa da iščejo vedno nove ovire.

"Verjamem, da bomo pokazali zrelost in da bomo jutri vsi živeli v boljši Sloveniji," je dejal. Verjame tudi, da se jim bo pridružil kdo z nasprotnega političnega pola. "Začnimo delati za prihodnost vsi skupaj. Srečno, Slovenija," je sklenil prvi odziv.

Glede zakona o vladi je Golob dejal, da bodo v prihajajočem tednu dokončno izbrali imena bodočih ministrov, ki pa so stvar koalicijskih strank. Na zaslišanja v DZ bi po nekaterih ocenah moralo deset ministrov, med njimi tudi že obstoječi. Pri tem ne vidi nobenih izzivov. Zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je dobil največjo podporo ljudi. "Verjamem, da nekaterim politikom na desni ni mar za voljo ljudi, morda bodo tokrat premislili," je dejal. Upam, da bodo premogli del ponižnosti in treznosti, "čeprav se pri nekaterih nikoli ne ve".
Da se zakon o RTV Slovenija uveljavi, bo potreben čas zaradi dolgotrajnih postopkov sprememb. Je pa napovedal, da bomo imeli novo in javno RTV v dveh mesecih. Volivke in volivci so RTV Slovenija danes osvobodili strankarskih spon, je dejal, novinarji in uredniki pa bodo lahko izpolnjevali svoje poslanstvo in transparentno, nevtralno in objektivno informirali prebivalstvo.

Tvita predsednika Janeza Janše, s katerim se je odzval na izid referendumov, ni želel komentirati. "Danes smo priča temu, da so poražencu volitev iz aprila ljudje znova povedali, da je poraženec," je dejal. "Nekateri pač ne zmorejo sprejeti realnosti," je še dodal in presodil, da je to tisto, kar je danes odločilo.

Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo, se je v prvem odzivu po zaprtju volišč zahvalila volivcem, ki so se tudi četrti konec tedna zapored udeležili glasovanja. "Zahvalila bi se tudi vsem uslužbencem upravnih enot po državi, saj jih je kar tretjina že četrti konec tedna zapored na delovnem mestu in delajo zato, da preštejejo te glasove in da lahko uveljavimo demokratično voljo ljudstva," je poudarila. Meni, da je koalicija kampanjo dobro izpeljala. "Pokazali smo, da smo ekipa in da verjamemo v to, kar delamo. Šponamo."

Izboljševanje volilne udeležbe po njenem mnenju kaže na to, da ljudstvo zaupa tej vladi, "čeprav je največja opozicijska stranka želela nagajati, so ljudje spregledali in ne padajo več na te finte".

Predsednica SD-ja in zunanja ministrica Tanja Fajon je za TV Slovenija povedala: "Danes je sporočilo ljudi predvsem to, da vlada, naša koalicija, vlada pod vodstvom Roberta Goloba, uživa zelo močno zaupanje. Vsi zakoni so prestali preizkušnjo kljub mogoče številnim kompleksnim temam, negotovosti. Gre tudi navsezadnje za test, preizkušnjo vlade. Zdaj bomo lahko delali naprej še bolj samozavestno, to, kar smo ljudem obljubili. Ne bo dneva za počitek. Že jutri nas čaka, da bomo šli po poti novih zakonov in navsezadnje tudi po poti spremembe vlade, kakor smo napovedovali. Lahko se bomo res osredotočili na to. Ko gre za vprašanje podnebja, bomo dobili okoljsko ministrstvo. Ko gre za medgeneracijsko sodelovanje, bo tudi nekaj sprememb znotraj resorjev. Predvsem se bomo lahko osredotočili na politike. Tako smo si zamislili delo vlade in danes so nam ljudje sporočili, da nam zaupajo. To je bistveno sporočilo. Lahko bomo izpeljali resorje, politike, kot smo načrtovali, predvsem pa je vse namenjeno temu, da bomo pomagali ljudem prebroditi težave to zimo, ko gre za energetsko krizo, ko gre za prehransko draginjo, ko gre za podnebne izzive, ko gre za stanovanja, za mlade, za varno starost. Čaka nas veliko izzivov."

Luka Mesec (Levica) je o, kot kaže, razmeroma visoki volilni udeležbi dejal: "To pomeni, da ljudje razumejo, da je bilo danes treba na volišča, če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, da predlagateljem pokažemo, da se referenduma ne izplača imeti vsak teden. Ker ga bodo izgubili."

"Sicer pa mislim, da je kampanja zelo dobro pokazala izbiro, ki jo imajo volivci. Slovenijo preteklosti, kakršno smo videli zadnji leti, in Slovenijo prihodnosti, Slovenijo upanja, Slovenijo optimizma, Slovenijo gradnje. Mislim, da bodo taki tudi izidi," je nadaljeval.

Predsednica državnega zbora iz Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je za TV Slovenija povedala: "Sem vesela in zadovoljna, da so se državljanke in državljani odzvali našemu klicu, naj gredo na referendume, naj izrazijo svojo voljo. Vesela sem, da živim v državi, kjer so državljanke in državljani večinsko izrazili svojo voljo, tako, da so jasno povedali: želimo živeti v svobodni, demokratični državi, kjer si bo vlada, ki smo jo z večinsko podporo izvolili, lahko učinkovito organizirala delo, da bo lahko reševala težave, ki so zdaj pereče in jih je treba rešiti tako, da bo dobro za nas, za naše otroke in za naše vnuke; kjer so ljudje večinsko rekli, želimo imeti kakovostne zakone, takšne, ki se bodo lahko izvajali; in kjer so ljudje rekli: želimo nazaj javno radiotelevizijo, želimo svobodno in neodvisno novinarstvo, želimo si oddaje, ki smo jih radi gledali, s katerimi smo rasli, in želimo, da se novinarke in novinarji s polnimi pljuči posvetijo svojemu poslanstvu."

Razočarani pobudniki referendumov

Pobudniki referendumov, stranka SDS, so izide pričakali na sedežu stranke, kjer so prisotni poslanci Alenka Jeraj, Branko Grims in Zvone Černač. Branko Grims je v prvem odzivu na izide referendumov, ki so jih volivci, kot kažejo delni neuradni izidi, enotno zavrnili, dejal:
"Ljudje so odločili, močno pa dvomim, da so se ljudje v celoti zavedali, kakšna je vsebina njihovih odločitev. Kajti danes so s potrditvijo zakonov ljudje dejansko izglasovali višje davke, višji RTV-prispevek in ideološki monolit na javni radioteleviziji, ki bi morala biti pluralna. Odpovedali so se svojim pravicam iz trajnostne oskrbe za vsaj leto dni, lahko pa za vedno. Zakaj je to tako? Veliko je bilo medijske populacije, veliko je bilo zavajanja, veliko je bilo trditev v napačni smeri, o čem odločajo. Toda odločili so natančno o tem." "V takih razmerah se moramo vprašati, kakšna je situacija v Sloveniji, da se je namesto o vsebini uspelo prek medijev kanalizirati razpravo o ideologiji, pa osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje za njihovo denarnico, za to, da plačajo manj davkov, manj RTV-prispevka in da ohranijo svoje pravice iz trajnostne oskrbe," je dejal. "In potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji podobne tistim v Nemčiji leta 1933," je še sklenil.

Alenka Jeraj pa je dejala, da je "samo z referendumi mogoče preprečiti uveljavitev slabih zakonov". "Mi smo v kampanji skušali ljudem predstaviti slabosti novele zakona o RTV, kar je bilo težko, ker ni bilo nobene javne razprave, predstavitve mnenj, bilo je premalo časa, da bi se res seznanili s spremembami, o rešitvah ni bilo nobene strokovne diskusije," je dejala.
Dodala je, da je novela zakona o RTV-ju podobna ureditvi iz 90. let, "ki je povzročila kaos in težave na RTV-ju", z zakonom iz leta 2005 pa se je po njenem mnenju to uredilo. "Vendar smo bili vsakokrat, ko je bila na oblasti desna vlada, priča izrednim razmeram, takrat so vpili o cenzuri, pritiskih na novinarje, prevzemu RTV-ja in podobno," je dodala.

"RTV kot javna televizija, ki jo vsi plačujemo, mora predstavljati raznolikost in vse segmente slovenske družbe. Želimo kakovostno in pluralno RTV in k temu bi morali težiti in se za to truditi," je izpostavila.

Predsednika stranke Janeza Janše ni bilo na sedežu stranke, ker je v tujini, se je pa odzval na Twitterju. Ocenil je, da so ljudje glasovali za misleč, da s tem svoje pravice branijo. "S čim jih lahko ob 99-odstotnem medijskem monopolu zavedejo naslednjič," se je vprašal. Glede sprememb zakona o vladi pa je zapisal, da je izid več kot 40 odstotkov za predlog SDS-a o zavrnitvi zakona z vidika političnostrankarskih preračunov "čisto O. K.". "Ni pa O. K. z vidika našega skupnega interesa, ni O. K. za davkoplačevalce, ki jih čakajo od večine podprti novi stroški," je prepričan.

Predsednik vlade Robert Golob je komentiral odzive iz opozicijske stranke SDS, kjer trdijo, da so bili volivke in volivci zavedeni. Dejal je: "Zdaj razumete, zakaj nikoli ne komentiram Twitterja. Kjer tam običajno različni ljudje pišejo same neumnosti. Zdaj razumete tudi, zakaj smo se s Twitterja umaknili. Ker je celoten medij namenjen predvsem temu, da različni ljudje na njem neumnosti pišejo, in ne bom komentiral teh neumnosti."

Izmenjava besed med Janšo in Toninom

Janša je nekaj besed na družbenem omrežju namenil tudi predsedniku NSi-ja Mateju Toninu. Ta je v izjavi sporočil, da je izid referendumov jasen. "Vsebinske dileme so bile potisnjene v ozadje, ljudje so se znova odločali zgolj za ali proti politiki, ki jo pooseblja Janez Janša," je sporočil. Dodal je, da je letošnje leto pokazalo, da izidi, kompetence in vsebina niso odločilni, saj vsake volitve, v katerih se pojavi Janša, postanejo iracionalne in emocionalne.

Tonin je poudaril, da gre za že tretji poraz desne sredine letos. Aprila je desnica izgubila na parlamentarnih volitvah, pred štirinajstimi dnevi pa so izgubili tudi bitko na predsedniških. "Danes so se volivci odločili za sprejetje treh zakonov, čeprav so bili argumenti proti sprejetju močnejši in razumnejši. Na slovenski desnici je potrebna temeljita samorefleksija o tem, kako naprej," je poudaril.

Sporočil je še, da je prihodnost desne sredine odvisna od korakov NSi-ja, ki si zasluži nove zmage, aktualna vlada pa potrebuje tudi resno alternativo.

Janša se je na to odzval prek svetovnega spleta. "Ko in če bo Nova Slovenija dejansko delala in postala to, kar obljublja, bo na volitvah dobila vsaj 15 odstotkov in marsikaj bo lahko drugače.
Dokler pa bo zgolj sledila sirenam in kritizirala tiste, ki se v teh razmerah še borijo, ter na mestu načel imela vinjeto, bo životarila pod 10 odstotki."

Pravila ugotavljanja referendumskih izidov

Pobudnik referendumov, stranka SDS, bi moral za uspeh na glasovanju doseči t. i. zavrnitveni kvorum. Glede na zadnje podatke o številu volivcev bi moralo tokrat proti uveljavitvi vsakega izmed zakonov glasovati 338.869 volivcev. To se ni zgodilo, volivci so prepričljivo podprli vse tri zakone.

Izidi referendumskega glasovanja sicer še ne bodo dokončni. V ponedeljek jih bodo namreč dopolnjevali še z izidom glasovanja po pošti iz Slovenije, 5. decembra pa z glasovnicami iz tujine. Glede na razliko med za in proti pa ni pričakovati, da bi lahko spremenile rezultat.

Januarja uradni izidi

Uradni izidi referendumov bodo predvidoma znani šele januarja. Zaradi ugotavljanja kvoruma bo namreč ministrstvo za notranje zadeve pripravilo še podatke o številu volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja. To bo glede na rokovnik referendumskih opravil 14. januarja, DVK pa bo poročilo o končnem izidu glasovanja sprejel najpozneje 24. januarja.

Ker so se volivci na vseh treh referendumih večinsko izrekli za uveljavitev zakonov, ugotavljanje potrebnega zavrnitvenega kvoruma sicer ni več relevantno. V koaliciji tako pričakujejo, da bo Državna volilna komisija uradne rezultate potrdila že prej, kar bi bilo zlasti pomembno v primeru sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, ki uporabo osnovnega zakona z začetka leta 2023 prestavlja na začetek leta 2024.

Kaj prinašajo novi zakoni?

Spremembe zakona o vladi prinašajo drugačno sestavo vlade, spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi uveljavitev lani sprejetega zakona zamikajo za eno leto, novela zakona o Radioteleviziji Slovenija pa na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor zavoda.

V referendumsko kampanjo so se od političnih strank vključili vladne stranke Svoboda, SD in Levica ter opozicijski SDS, ki je predlagatelj treh referendumov. Opozicijski NSi se v referendumsko kampanjo ni vključil.