Predlog zakona, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji, bo državni zbor obravnaval že ta mesec, ukrepi pa bodo zaživeli s prihodnjim letom. Kljub številnim pripombam gospodarstva in socialnih partnerjev je vlada v zakon ta teden vnesla le nekatere manjše popravke.

"Sprejeti sveženj pomoči je eden izmed najobsežnejših v zgodovini Slovenije, zajete so vse gospodarske panoge ter vse velikosti podjetij, od malih do srednje velikih in velikih. Pomoč je ciljno naravnana na tista podjetja, ki bodo pomoč resnično potrebovala, obenem pa smo preventivno pripravljeni, če bi prišlo do poslabšanja gospodarskega položaja in bi morala kakšna podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo," je, kot so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, dejal minister Matjaž Han.

Sorodna novica Delodajalce skrbi, da pomoč ne bo zadostna, sindikati razočarani zaradi odsotnosti varovalk

Poudaril je, da je predlog "končni možni kompromis", ki upošteva omejitve tako z vidika vzdržnosti proračuna kot evropske regulative in energetskih razmer v evropskem prostoru. Želi, da bi bil zakon sprejet čim prej, da bi se lahko začel uporabljati 1. januarja 2023.

Pomoč v primeru zvišanja stroškov za več kot polovico

Splošni pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči je, da se bodo podjetju cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči se bo upoštevalo tudi zmanjšanje porabe.

Predvidene so enostavna pomoč ter štiri vrste posebne pomoči: osnovna posebna pomoč (do 50 odstotkov upravičenih stroškov), pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost (do 40 odstotkov upravičenih stroškov), pomoč za energetsko intenzivna podjetja (do 65 odstotkov upravičenih stroškov) in pomoč za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja (do 80 odstotkov upravičenih stroškov). Pogoji bodo postavljeni skladno z evropskim kriznim okvirom za državne pomoči.

Nadomestila za plače

Predvidena sta tudi ukrepa delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasnega čakanja na delo.

Nadomestilo za skrajšani delovni čas bodo lahko dobila podjetja, ki bodo izpolnjevala pogoje za pomoč gospodarstvu, in sicer za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2023. Povračilo bo znašalo 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), a največ do višine poprečne mesečne plače za oktober 2022.

Ukrep povračila nadomestila plače delavcem na čakanju bodo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 dni izkoristili delodajalci, ki bodo upravičeni do pomoči po tem zakonu, pogoj pa bo tudi, da bodo polovico prejetih sredstev v nadaljnjih 30 mesecih investirali v zeleni prehod. Tudi pri tem ukrepu bo povračilo znašalo 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače, največ do višine poprečne plače za oktober 2022.

Pri tem ukrepu gre za spremembo glede na predlog, ki je bil v obravnavi socialnih partnerjev. Prvotni je namreč predvideval, da bi morali prejemniki pomoči za čakanje na delo ves znesek, ki bi ga prejeli kot subvencijo, nato v 24 mesecih nameniti za naložbe v zeleni prehod.

Ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti

Predlog zakona predvideva tudi ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada, Slovenskega regionalnega razvojnega sklada in SID banke za izboljšanje likvidnosti podjetij. Skupna vrednost posojil je omejena na 250 milijonov evrov.

Za ukrepe po tem zakonu bo za leto 2023 in deloma za leto 2024 predvidoma potrebnih 1,2 milijarde evrov. Pri tem bo za ukrep sofinanciranja visokih cen elektrike, plina in pare namenjenih do 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij pa 250 milijonov evrov.