Hrvaška je pričakovano prejela zadostno podporo, pri Bolgariji in Romuniji pa se je zapletlo, čeprav je Evropska komisija novembra presodila, da vse tri države izpolnjujejo pogoje. Notranji ministri članic Unije so tako omenjenima državama vstop v schengen zavrnili.

Od vstopa Hrvaške v schengensko območje bodo imeli koristi tako hrvaški državljani in gospodarstvo kot tudi Evropska unija, sta sporočila hrvaški premier Andrej Plenković in hrvaški notranji minister Davor Božinović.

"Vlada je izpolnila svoje strateške cilje, od katerih bodo največje koristi imeli državljani in gospodarstvo," je zapisal Plenković na družbenem omrežju Twitter in poudaril, da je Hrvaška dobila soglasno podporo Sveta EU-ja.

Na odločitev notranjih ministrov članic EU-ja se je odzval tudi Božinović. "Hrvaška je v schengenu! Na naši evropski poti ni več meja," je sporočil hrvaški notranji minister in podpredsednik vlade.

"Hrvaška v schengenu je dobitek za vse, državljane, gospodarstvo, Hrvaško in EU," je dodal. Ob tem je poudaril, da je Hrvaška izpolnila vse pogoje, prehodila dolgo pot in šla skozi zahteven proces ter da je dobila popolno soglasje Sveta EU-ja.

Dodal je, da je Hrvaška pokazala, da je upravičeno članica EU-ja in da je, čeprav ni velika država, sposobna izpolniti vse pogoje.

Sofija in Bukarešta razočarani

Medtem so v Bolgariji in Romuniji izrazili razočaranje. Romunski predsednik vlade Nicolae Ciuca je izjavil, da neprilagodljivosti Dunaja ne razume. Dodal pa je, da Romunija kljub temu ne bo obupala, temveč bo še bolj motivirana, da vstop v schengensko območje doseže, zlasti zato, ker so se vse druge države članice EU-ja izrekle za njen vstop, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Medtem je predsednik romunske poslanske zbornice in vodja socialdemokratske stranke (PSD) Marcel Ciolacu Avstrijo obtožil, da služi "ruskim interesom" in da je z vetom ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu podarila "nepričakovano božično darilo". Ciolacu bo sicer prihodnje leto po vsej verjetnosti prevzel premierski stolček v Bukarešti.

Protest Bukarešte

Pozneje so iz Bukarešte sporočili, da je zunanji minister Bogdan Aurescu na pogovor poklical avstrijsko veleposlanico v Romuniji Adelheid Folie in ji zaradi "neupravičenega in neprijaznega odnosa" Avstrije do vstopa Romunije v schengen izročil protestno noto romunske vlade.

Poleg tega je veleposlanici izrazil protest tudi zaradi nedavnih obtožb avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja, da so romunske oblasti v kontekstu prizadevanj za vstop države v schengen izvajale pritisk na avstrijska podjetja, dejavna v Romuniji. Po mnenju romunskega zunanjega ministrstva so takšne obtožbe "preprosto nesprejemljive".

Sofia: Veto politično motivira

Bolgarski notranji minister Ivan Demerdžijev pa je veto Avstrije in Nizozemske označil za politično motiviran. "Trenutno ne nameravamo sprejeti nobenih protiukrepov," je dejal, potem ko je Sofija pred tem zagrozila, da bo to storila, navaja APA.

"Avstrija je sporočila, da je pripravljena na kompromis," je iz Bruslja povedal za bolgarski javni radio in dodal, da Bolgarija ponuja več možnosti, med drugim mešane patrulje na meji z avstrijskimi obmejnimi stražarji. "V nasprotju z Avstrijo je z Nizozemsko težje," je ocenil, a izrazil prepričanje, da bi se Bolgarija schengnu lahko pridružila prihodnje leto.

Prepričanje, da bi se Bolgarija lahko že marca 2023 pridružila schengenskemu območju, je izrazil tudi bolgarski zunanji minister Nikolaj Milkov, poroča bolgarska tiskovna agencija BTA.

"Pri tem še naprej vztrajamo. Še nikoli doslej nismo imeli večje podpore. Zdaj nas podpira 25 držav članic, če štejemo še Avstrijo, jih je 26. Tudi Evropska komisija in Evropski parlament sta nam naklonjena, ostane nam še ena država," je dejal in dodal, da njegova država že dolgo izpolnjuje vse kriterije za vstop v območje.

Prizadevanja za sprejem vseh treh držav neuspešna

Kot je za Radio Slovenija poročala dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok, si je češko predsedstvo do zadnjega prizadevalo, da bi notranji ministri danes potrdili vstop vseh treh držav, za Hrvaško s 1. januarjem, za Bolgarijo in Romunijo pa po zadnjem predlogu z oktobrom prihodnje leto, a je bilo vse zaman.

Vstopu Bolgarije zaradi korupcije in organiziranega kriminala nasprotuje Nizozemska, ki pa bi v odloženi rok pod določenimi pogoji morda privolila, če bi ne bila proti vstopu obeh držav neomajno Avstrija zaradi povečanih migracij na balkanski poti.

Zapornice na mejnih prehodih se bodo tako predvidoma dvignile le na Hrvaškem, v območje brez meja bo na kopnem in na morju vstopila 1. januarja, na letališčih pa 23. marca prihodnje leto, ko začnejo veljati poletni vozni redi, je še poročala dopisnica.

Hrvaški policisti: Povečujejo se tudi izzivi

Medtem pa so vstop Hrvaške v schengen kot zgodovinski dan za državo pozdravili tudi v sindikatu hrvaških policistov. Izrazili so pričakovanje, da bodo učinki vstopa koristni za vse, predvsem pa za hrvaške državljane, "ki bodo zdaj lahko polno uživali v vseh pozitivnih prednostih življenja brez mej in v svobodnem pretoku ljudi, blaga in kapitala".

Opozorili pa so, da se s tem povečujejo tudi izzivi, ker bo Evropa brez mej omogočila lažje potovanje in komunikacijo kriminalcev, a da je Hrvaška pokazala, da se s tem lahko uspešno spopada.

Spodbuda tudi za turizem

V Hrvaškem turističnem združenju (HUT) so izrazili pričakovanje, da bo vstop v schengen vplival na rast turističnega prometa in konkurenčnost sektorja ter okrepil zanimanje za Hrvaško tako med članicami EU-ja kot državah zunaj Unije.

"Zaradi enostavnejšega prihoda, skupne valute in krepitve dojemanja varnosti bodo na Hrvaško zagotovo prišli tudi gostje, ki do zdaj Hrvaške niso izbirali kot destinacije za svoj oddih," so dodali.

Odločitev je pozdravilo tudi Hrvaško združenje delodajalcev (HUP), ki je poudarilo, da je vstop Hrvaške v schengen močna spodbuda za nadaljnjo rast hrvaškega gospodarstva. Kot so dodali, pričakujejo hitrejši pretok blaga, pa tudi boljšo izkoriščenost obstoječe cestne infrastrukture in geostrateške lege Hrvaške, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Sorodna novica Ljubljana in Zagreb z ločenima enostranskima izjavama o arbitraži

Ministrica Bobnar: Slovenija je pripravljena na vstop Hrvaške

Slovenija je podprla vstop Hrvaške v schengen, pri čemer pričakuje, da bo ta država dosledno izvajala svoje obveznosti glede varovanja zunanje meje, je dejala slovenska notranja ministrica Tatjana Bobnar.

Slovenska policija se po njenih besedah že vrsto let pripravlja na hrvaški vstop v schengen. Pripravljeno ima strategijo, na podlagi katere bo v okviru t. i. izravnalnih ukrepov zagotavljala nadzor na notranji meji in varnost vsem prebivalcem Slovenije, je še povedala.

Določeno število policistov, ki trenutno varujejo mejo s Hrvaško, bo prerazporejeno na policijske postaje za izravnalne ukrepe. Določeno število policistov pa bo premeščeno na splošne policijske postaje, je pojasnila ministrica. Presojo o tem bo opravila policija.

"Slovenija in Hrvaška že zdaj sodelujeta, imamo tudi skupne patrulje, zagotavljamo varnost vsak na svojem ozemlju in prepričana sem, da se bo to dobro medsebojno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje," je povedala o sodelovanju s Hrvaško po njenem vstopu v schengen.

Obe specializirani enoti za nadzor državne meje bosta še naprej opravljali policijske naloge na celotnem ozemlju Slovenije kot doslej, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.

Poseben poudarek pa bo na delovanju mobilnih policijskih enot na pomembnejših cestnih povezavah, železniških in avtobusnih postajah ter drugih mestih, za katera se bo na podlagi analiz pokazalo, da predstavljajo tveganje za nedovoljene migracije, čezmejno kriminaliteto, so dodali.

Slovenija in Hrvaška bosta podali enostransko izjavo glede arbitražne razsodbe

Ob tem sta Slovenija in Hrvaška ločeno podali enostranski izjavi. Slovenija v njej poudarja, da je meja med državama določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča. Ministrica Bobnar je potrdila, da je Slovenija ob potrditvi hrvaškega članstva v schengenskem območju podala omenjeno enostransko izjavo.

Hrvaška je medtem sprejela svojo enostransko izjavo, v kateri zatrjuje, da je razsodba ne obvezuje in da je treba mejo še določiti.

Hrvaški notranji minister Božinović je dejal, da gre pri izjavah za potrditev različnih pogledov na vprašanje arbitražnega sporazuma. "Vendar pa to v tem kontekstu nima nikakršnega pomena," je poudaril in se Sloveniji zahvalil za podporo.

Za potrditev vstopa nove članice je sicer potrebno soglasje držav schengenskega območja, ki pa so tudi članice Evropske unije, razen Danske, ki je v schengenu, a zaradi izjeme o tem ne glasuje, je še poročala dopisnica.

Hrvaška, ki se je Evropski uniji pridružila julija 2013, bo tako z novim letom vstopila še v območje brez nadzora na notranjih mejah, s čimer bo odpravljen tudi nadzor na slovensko-hrvaški meji. 1. januarja bo poleg tega prevzela tudi evro.

Ministri za notranje zadeve članic EU-ja bodo sicer danes obravnavali tudi akcijski načrt za upravljanje migracij na zahodnobalkanski migracijski poti, ki ga je Evropska komisija zaradi naraščajočega števila prihodov prebežnikov predstavila v ponedeljek.