Ukrajinski vojak gleda iz tanka med boji v pokrajini Doneck na jugu Ukrajine. Fotografija je bila posneta 11. junija letos. Foto: Reuters
Na evropskih tleh že skoraj eno leto divja vojna, katere konca ni na vidiku. Iz Ukrajine bežijo milijoni, tisti, ki so ostali, v strahu razmišljajo o tem, kako preživeti zimo. Voditelji medtem vztrajajo vsak na svojem bregu, mirovnih pogajanj ni. Ruska invazija je povzročila pretres po vsem svetu, saj so se dvignile cene hrane in energentov. Vse višji življenjski stroški so na ulice svetovnih mest pognali ljudi, zaradi neuspelih poskusov reševanja kriz so se menjale vlade.
Prizori obupa zaradi lakote, poplav, požarov in drugih naravnih nesreč so bili znova stalnica, ob tem pa se svet še vedno ni zganil in se odločneje podal v boj proti podnebnim spremembam.
V spodnji fotozgodbi smo zbrali najodmevnejše dogodke leta 2022 na svetovnem prizorišču.
ZAČETEK VOJNE V UKRAJINI: Januarja in februarja so se začele pojavljati novice o premikih ruske vojske in o skupnih vojaških vajah Rusije in Belorusije. Tudi retorika ruske elite je postala vse bolj zaostrena. Ker je ruski napad na Ukrajino postajal vse verjetnejši, so ZDA in Evropska unija pozvale svoje državljane, naj zapustijo Ukrajino. Ruski predsednik Vladmir Putin je nato 21. februarja z odlokom priznal neodvisnost separatističnih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine in odredil napotitev vojske vanju, na kar se je Kijev odzval z razglasitvijo izrednih razmer in mobilizacijo rezervistov. 24. februarja je nato Rusija dejansko sprožila obsežno vojaško invazijo na Ukrajino, katere cilj naj bi bila "demilitarizacija in denacifikacija Ukrajine". Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v državi razglasil vojne razmere. Sledile so burne obsodbe mednarodne javnosti. Mnoge države so zaprle svoj zračni prostor za vsa ruska letala in izključile nekatere ruske banke iz mednarodnega bančnega sistema Swift, multinacionalke so se umaknile iz Rusije, pod plazom sankcij so se znašli tudi ruski športniki in kulturniki. Foto: EPA
BOJI NA JUGU IN VZHODU UKRAJINE NE POJENJAJO: Strokovnjaki so sprva napovedovali, da bo šlo za kratko vojno, kar pa se ni uresničilo. Nekaj dni po začetku ruske invazije so se predstavniki obeh strani na belorusko-ukrajinski meji srečali na pogajanjih, a na njih ni bilo napredka. Strani sta se nato pogovarjali še nekajkrat, od maja pa so pogajanja tudi uradno prekinjena. Zato pa je bilo toliko bolj krvavo na bojiščih. Ruske sile so v začetku hitro osvojile pomembno mesto Herson in obstreljevale tudi ukrajinsko prestolnico Kijev, od koder pa so se kmalu umaknile in se usmerile na bojno črto na vzhodu in jugu. Prihajala so poročila o tragedijah v gledališču v Mariupolju in pokolu v Buči. Jedrsko elektrarno Černobil so zasedli Rusi, a je od aprila znova pod nadzorom Ukrajine. Spomladi je ruska vojska oblegala tudi jeklarno Azovstal v Mariupolju, v kateri se je skrivalo več kot 2000 ukrajinskih borcev. Maja je to mesto na jugu Ukrajine dokončno padlo v ruske roke. Poleti se je ukrajinska vojska po več tednih bojev umaknila tudi iz strateško pomembnega mesta Lisičansk v vzhodni regiji Lugansk, s čimer je Rusija zasedla celotno regijo. Medtem se je začela velika humanitarna kriza, saj je iz Ukrajine zbežalo okoli osem milijonov ljudi, največ se jih je zateklo na Poljsko. Ljudje na ulicah svetovnih mest so protestirali proti vojni, diplomati so proti Rusiji sprejemali resolucije in jo diplomatsko osamili, a brez uspeha. Marca so bili predsedniki vlad Slovenije, Poljske in Češke – Janez Janša, Mateusz Morawiecki in Petr Fiala – ter podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski prvi tuji voditelji, ki so od začetka ruske agresije obiskali Kijev in se tam srečali z Zelenskim. Maja sta Švedska in Finska vložili prošnjo za vstop v Nato, čemur je nasprotovala Turčija. Foto: Reuters in AP
UKRAJINSKA PROTIOFENZIVA, RUSKA MOBILIZACIJA IN REFERENDUMI: Do sredine novembra je vojna v Ukrajini po podatkih ameriških oboroženih sil zahtevala okoli 100.000 smrtnih žrtev v ukrajinskih oboroženih silah in prav tako 100.000 žrtev v ruski vojski. Ubitih je bilo več kot 6500 civilistov. Po precejšnjem statusu quo na bojišču v poletnih mesecih so septembra ukrajinske sile sprožile obsežno protiofenzivo, v kateri so osvojile približno 6000 kvadratnih kilometrov ozemlja na vzhodu države. Putin se je odzval z odreditvijo delne vojaške mobilizacije 300.000 rezervistov. Septembra so v štirih zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje potekali referendumi o priključitvi Rusiji, ki jih mednarodna skupnost ni priznavala in na katerih je bil izid jasen vnaprej – separatisti so razglasili zmago, Putin pa je nato podpisal dokument o priključitvi teh regij Rusiji. Rusija si je tako po polotoku Krim leta 2014 skupno priključila približno petino ukrajinskega ozemlja. Novembra je Moskva ukazala umik svojih sil z desnega brega reke Dneper v ukrajinski regiji Herson, tudi iz mesta Herson. Ruska vojska se je nato preusmerila v napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, za katere pogosto uporablja brezpilotne letalnike iranske izdelave, kar Teheran sicer zanika. Ukrajince tako čaka huda zima, saj v mnogih mestih ni ogrevanja in vode. Putin je dejal, da se bodo napadi na ključno infrastrukturo nadaljevali. "Da, to počnemo, toda kdo je to začel," je dejal decembra. Foto: EPA
DVA PREDSEDNIKA: Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ključni osebi v vojni v Ukrajini. Spopadi trajajo že deset mesecev, v tem času pa se nista niti enkrat videla ali se pogovarjala po telefonu. Kijev namreč pravi, da je pripravljen na pogovore z Moskvo, a le na pristna pogajanja, ki bodo vsebovala vrnitev zasedenega ukrajinskega ozemlja, zagotovilo odškodnin za ruske napade in kazni za odgovorne za vojne zločine. Potem ko je tudi ameriški predsednik Joe Biden dejal, da se je pripravljen s Putinom pogovarjati o končanju vojne v Ukrajini, so iz Kremlja sporočili, da je Putin odprt za pogovore in da verjame v diplomatsko rešitev, a da Rusija ne bo umaknila sil iz Ukrajine. Dodal je, da bodo v prihodnosti verjetno morali sprejeti dogovor, a da se počuti izdanega zaradi propada sporazumov iz Minska. Putin Zahod ves čas obtožuje, da želi ohraniti svojo prevlado, zato se Moskva vse bolj obrača proti Kitajski, Turčiji in Iranu. Voditelji zahodnih držav so si medtem podajali kljuko predsedniške palače v Kijevu, Zelenski je nagovoril množico parlamentov in prejel več uglednih nagrad. Foto: EPA
PREHRANSKA KRIZA: Vojna v Ukrajini je vplivala na ves svet in povzročila prehransko krizo v več delih sveta. Ukrajina je namreč ena največjih svetovnih pridelovalk pšenice, a je marca zaradi vojne omejila izvoz svojih pridelkov, tako da je v skladiščih ostalo okoli 22 milijonov ton žita. Ukrajina je pred vojno po 30 odstotkov žita izvozila v Evropo in Severno Ameriko, 40 odstotkov pa v Azijo. Ta primanjkljaj se je hitro pokazal na prodajnih policah trgovin tako v Evropi kot drugod – najprej sta se začeli dražiti olje in žito, nato so eksplodirale tudi cene drugih prehranskih izdelkov. Evroobmočje je imelo oktobra rekordno 10,6-odstotno inflacijo. Rast cen so poganjale predvsem cene energije in hrane. Olj in žita iz Ukrajine sicer ni zmanjkalo, kot so napovedovale najbolj črne napovedi, saj sta Rusija in Ukrajina poleti ob posredovanju Turčije in Združenih narodov podpisali ločena, a enaka sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Avgusta je tako iz ukrajinskega pristanišča Odesa izplula prva ladja z žitom. Dogovor o izvozu ukrajinskega žita je podaljšan do marca. Foto: AP
ENERGETSKA DRAGINJA: Ni se podražila le hrana, pojavila se je tudi energetska draginja, saj sta bili Slovenija in Evropska unija do ruske invazije na Ukrajino močno odvisni od dobav ruskega zemeljskega plina. Moskva je marca za povrh sprejela odlok, da morajo "neprijateljske države", kamor spadajo vse članice EU-ja, dobavo plina plačevati le še v rubljih. Bruselj se je zato kmalu po začetku vojne zavezal, da bo čim prej odpravil odvisnost Evrope od ruske energije, in se zavezal, da bo do konca leta zmanjšal uvoz ruskega plina za dve tretjini, nato pa so evropski voditelji dosegli še dogovor o embargu na uvoz ruske nafte do konca leta 2022, iz katerega je sicer začasno izvzeta nafta, ki v EU priteče po naftovodih, kar je bila ključna zahteva Madžarske. Predstavili so tudi načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv ter se dogovorili z ZDA o dobavi 50 milijard kubičnih metrov ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina Uniji na leto najmanj do leta 2030. Države so sprejemale različne ukrepe za spopadanje z energetsko draginjo, kot so cenovne kapice, cenovni koridorji, subvencije za podjetja in denarna pomoč državljanom ter iskale nove možnosti dobav plina, na primer iz Katarja in Alžirije, ter delale načrte za nove plinovode. Septembra je za nov potres poskrbelo uhajanje plina na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2, ki so ga zaznale danske in švedske oblasti. Jasno je, da so bile eksplozije sabotaža, a Rusija in Zahod sta zanjo obtožila drug drugega. Foto: AP
EVROPSKA UNIJA ZNOVA V KRIZI: Evropska unija prehaja iz ene krize v drugo. Potem ko se je lani spopadala z zdravstveno krizo zaradi pandemije covida-19, je bila letos na okopih z Rusijo, obenem pa je milijarde namenila za vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini ter blažila posledice draginje za svoje prebivalce. Pri tem je bila bolj ali manj usklajena. Bruselj je proti Rusiji sprejel več svežnjev sankcij, tudi na prepoved uvoza ruskega premoga in prepoved vstopa ladij pod rusko zastavo v pristanišča EU-ja, prav tako so nekatere države izgnale ruske diplomate. Nekatere države članice so oktobra začele izvajati tudi projekt za vzpostavitev skupnega evropskega sistema zračne obrambe, novembra pa so države EU-ja zagnale misijo urjenja ukrajinskih vojakov, ki bo potekala na ozemlju EU-ja. Bruselj je zaradi dobave brezpilotnikov Rusiji in nasilnega zatrtja protestov sprejel sankcije proti Iranu. Znotraj Unije sta bili še naprej najbolj "neposlušni" Poljska in Madžarska – prvo so opozarjali na zaveze glede neodvisnosti sodstva, drugi pa zamrznili sredstva v okviru mehanizma pogojevanja izplačila sredstev EU-ja z vladavino prava ter nato še začeli postopek pred Sodiščem EU-ja zaradi zakonodaje, ki v izobraževalnem procesu prepoveduje deljenje vsebin o homoseksualnosti. Na vrhu junija so voditelji Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatk za članstvo v EU-ju in priznali evropsko perspektivo Gruzije, oktobra pa so status kandidatke končno podelili še Bosni in Hercegovini. Podprli so tudi odločitev, da Hrvaška s 1. januarjem vstopi tako v evroobmočje kot v schengen. Foto: EPA
ZDA OD PREPOVEDI SPLAVA DO OBISKA NANCY PELOSI V TAJVANU: ZDA so se v vojni v Ukrajini jasno postavile na stran Kijeva. Okrepile so število svojih vojakov v Vzhodni Evropi, tako da je v Evropi že več kot 100.000 ameriških vojakov. Poleti so Ukrajini poleg druge vojaške opreme poslale tudi napredne raketne sisteme, vključno s sistemom srednjega dosega Himars, in jo zalagale s finančno pomočjo. Tudi v ZDA se je zaradi dogajanja po svetu pojavila visoka inflacija, ki so jo blažili s zvišanjem ključne obrestne mere. V tujini je predsednik Joe Biden poskrbel za nekaj negodovanja, ko je obiskal Savdsko Arabijo, s čimer je prelomil obljubo o izolaciji kraljevine zaradi kršenja človekovih pravic. Avgusta so ameriške sile v napadu z brezpilotnim letalom v Afganistanu ubile Ajmana Al Zavahirija, enega izmed voditeljev teroristične mreže Al Kaida, predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi pa je poskrbela za veliko razburjenja, ko je avgusta obiskala Tajvan. Kitajska je v odgovor začela obsežne vojaške vaje v morju okoli Tajvana. Na domačem parketu so ZDA stopile korak nazaj, ko je vrhovno sodišče z razveljavitvijo odločitve v primeru Roe proti Wade iz leta 1973 odpravilo pravico do umetne prekinitve nosečnosti v ZDA na zvezni ravni. Nekatere konsevativne zvezne države so zato prepovedale splav, v drugih so ogorčenje nad odločitvijo ljudje izražali na ulicah. Joe Biden se ne more pohvaliti z visoko podporo, poskrbel je tudi za nekaj spodrsljajev, a kljub temu in 80 letom je namignil, da bi se lahko leta 2024 potegoval za nov predsedniški mandat. Teh ambicij ne skriva več niti nekdanji predsednik Donald Trump, ki se je zapletel v sodni spor, potem ko je FBI na njegovem posestvu na Floridi izvedel hišno preiskavo, ker je Trump iz Bele hiše po porazu odnesel številne zaupne dokumente, ki bi jih moral predati arhivom. Novembra so potekale tudi vmesne volitve, na katerih so demokrati presenetljivo ohranili večino v senatu, v predstavniškem domu pa so večino ohranili republikanci. Foto: EPA in AP
PO JOHNSONU TRUSS IN NATO SUNAK: Združeno kraljestvo je doživelo veliko političnih pretresov. Za večino je poskrbel ekscentrični premier Boris Johnson, ki se je dolgo oklepal položaja kljub množici obtožb in dokazov, da je v času proticovidnega zaprtja države na vladi priredil več zabav, s čimer se je znašel tudi v parlamentarni preiskavi. Junija je preživel glasovanje o nezaupnici, a nato so ga po vrsti začeli zapuščati ministri, tako da mu ni preostalo drugega, kot da je odstopil s čela konservativne stranke. Opozicijski laburisti so pozvali k splošnim volitvam, a to se ni zgodilo – konservativci so izbrali novo vodjo in s tem novo premierko. To je postala nekdanja zunanja ministrica Liz Truss, ki pa je bila na tem položaju le 45 dni – najmanj v zgodovini. Odstopiti je morala zaradi porušenega zaupanja, ki je sledilo septembrski predstavitvi proračunskega načrta, zaradi katerega je vrednost funta močno padla. Oktobra jo je na Downing Streetu zamenjal nekdanji finančni minister Rishi Sunak, prvi nebeli britanski premier in tudi najmlajši politik na tem položaju v zadnjih 200 letih. Država se je otepala draginje, London pa še vedno ni dokončal niti procesa brexita, saj želi spremeniti severnoirski protokol, zato se je Evropska komisija odločila za nadaljevanje pravnega postopka proti Združenemu kraljestvu. Foto: Reuters in EPA
PROTESTI V IRANU: Iran od oktobra pretresajo protesti. Povod zanje je bila smrt 22-letne Mahse Amini, ki je umrla v policijskem pridržanju. Predtem jo je zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute hidžab aretirala iranska moralna policija. Aktivisti trdijo, da je umrla zaradi udarcev, policija pa zavrača krivdo za njeno smrt. Protesti so se nadaljevali več tednov in do konca novembra zahtevali skoraj 400 smrtnih žrtev. V tem času so aretirali okoli 14.000 protestnikov, ženske pa so si protestno strigle lase. Iransko pravosodje je zaradi sodelovanja v protestih do zdaj na smrt obsodilo 11 ljudi, še neznano število ljudi pa so doletele zaporne kazni. Foto: Reuters
GIORGIA MELONI PRVA ITALIJANSKA PREMIERKA: Medtem ko je italijanski predsednik še za en mandat postal Sergio Mattarella, ki se je zaradi visoke starosti želel upokojiti, a so ga stranke prepričale, da je spet kandidiral, se je v poslanskih klopeh znova kresalo. Julija je premier Mario Draghi odstopil, saj v parlamentu ni dobil podpore vseh koalicijskih strank, s čimer je razpadla koalicija narodne enotnosti. To je odprlo pot novim predčasnim parlamentarnim volitvam. Na njih je prepričljivo slavila desnica – največ glasov so dobili postfašistični Bratje Italije pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je oktobra prisegla kot prva italijanska premierka. 45-letna Rimljanka se je med kampanjo predstavljala kot konservativka, njeno geslo je bilo Bog, domovina, družina. Trdila je, da je njena stranka fašizem pustila za seboj, a so številni o tem dvomili, saj je med drugim tudi na uradnem logotipu stranke še zmeraj fašistični simbol – stilizirani tribarvni plamen, ki gori na Mussolinijevem grobu. V vladi sta poleg Bratov Italije še desna Liga in desnosredinska Naprej, Italija. V senat je bila znova izvoljena tudi predstavnica Slovencev v Italiji Tatjana Rojc. Foto: AP
KONEC BOLSONAROVE ERE: Konec oktobra je v Braziliji potekal drugi krog predsedniških volitev, na katerih je tesno, s 50,9 odstotka proti 49,1, zmagal nekdanji predsednik države Luiz Inacio Lula da Silva. 77-letni Lula se bo januarja v predsedniško palačo vrnil po 12 letih. Državo je vodil že med letoma 2003 in 2010, na zadnjih volitvah pa ni smel kandidirati, ker je bil v zaporu zaradi korupcije in pranja denarja. A po 580 dneh v zaporu je lani sodišče sodbo razveljavilo in lahko se je vrnil na politično prizorišče. Za glavno nalogo mandata si je postavil reševanje Amazonije. Njegov nasprotnik, dozdajšnji desničarski predsednik Jair Bolsonaro, Lulove zmage na volitvah še vedno ni priznal, zato so njegovi privrženci več tednov protestirali, nekateri pa celo pozivali k vojaškemu udaru. Foto: Reuters
POMIRITVE MED KOSOVOM IN SRBIJO NI NA VIDIKU: Razmere na severu Kosova so bile tudi letos napete, saj Srbiji in Kosovu ni uspelo zbližati stališč in umiriti razmer. Kosovska vlada je poleti razburila z odločitvijo, da Srbi na Kosovo ne bodo mogli več vstopati s srbsko osebno izkaznico, in določila preregistracijo srbskih tablic na vozilih kosovskih Srbov. Iz protesta so odstopili vsi tamkajšnji srbski župani. Srbi, živeči na severu Kosova, so protestirali na ulicah in zapirali ceste, zgodilo se je tudi več strelskih incidentov. Tik pred iztekom roka je Priština stopila korak nazaj in uvedbo menjave registrskih tablic premaknila na april. A to ni umirilo razmer – Priština je jeseni na sever države napotila približno 300 svojih policistov, Beograd pa je želel kot odgovor tja napotiti svojo vojsko. Zaradi vse večjih etničnih napetosti so na severu Kosova preložili lokalne volitve. Evropska komisija obe državi ves čas poziva k umiritvi napetosti. Foto: EPA
ŠIJEVO TRDNOST OMAJEJO PROTESTNIKI: Za Kitajsko je zanimivo leto, saj je še naprej spretno krmarila med različnimi interesi. Glede ruske invazije v Ukrajini je vsaj uradno ostala nevtralna, se je pa Peking strinjal z Moskvo, da je širitev Nata pripomogla k izbruhu vojne. Na srečanju kitajskega predsednika Ši Džinpinga z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom je ta pohvalil "uravnoteženo držo" Kitajske glede Ukrajine. Peking sicer vztrajno poziva k čimprejšnji prekinitvi ognja in pravi, da je pripravljen igrati konstruktivno vlogo pri umirjanju razmer. Ši se je novembra prvič srečal tudi z Bidnom, odkar sta oba predsednika. Strinjala sta se, da se jedrsko orožje nikoli ne sme uporabiti. Biden pa je izrazil zaskrbljenost zaradi kitajskih kršitev človekovih pravic v Tibetu, Hongkongu in pokrajini Sinkiang, kjer živijo Ujguri. Da je Kitajska odgovorna za resne kršitve človekovih pravic nad Ujguri, ki bi lahko bile zločin proti človečnosti, je zapisala tudi visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet. Prav zaradi vprašanja človekovih pravic na odprtje zimskih olimpijskih iger v Pekingu niso prišli zahodni voditelji. Ši si je oktobra na kongresu komunistične partije sicer zagotovil tretji petletni mandat na položaju generalnega sekretarja partije in bil videti močnejši kot kdaj koli. A nato se mu je "zgodila" ulica. Država je vse leto še naprej upoštevala ničelno toleranco do covida-19, kar je pomenilo neskončna zaprtja javnega življenja, množične karantene tudi za neokužene, obvezna testiranja in omejitve potovanj. Decembra so imeli ljudje te politike dovolj, zato so se po več mestih razširili protesti, nekateri so Šija tudi pozivali k odstopu. Oblast jim je prisluhnila in po nekaj dneh naznanila sproščanje ukrepov. Poleg tega so se pokazale hude gospodarske posledice njihove politike ničelne tolerance. Foto: AP in Reuters
HUDA GOSPODARSKA KRIZA V ŠRILANKI: Šrilanko so marca zajeli protesti, ki so bili odziv na največjo gospodarsko in socialno krizo v državi, odkar se je leta 1948 osamosvojila od kolonialne oblasti Velike Britanije. Država aprila ni mogla več poravnati 51 milijard dolarjev zunanjega dolga, zato je postala plačilno nesposobna. Ljudje so ostali brez nujnih življenjskih potrebščin, zmanjkalo je bencina in dizelskega goriva, primanjkovalo je tudi hrane in zdravil, zato je vlada odredila zaprtje javnih uradov in šol. Razmere so se stopnjevale in protesti so postajali vse nasilnejši. Besna množica je julija vdrla v rezidenco predsednika države Gotabaje Radžapakse, ki je nato odstopil in pobegnil iz države. Uvedli so izredne razmere, za predsednika je bil izvoljen dotakratni premier Ranil Wickremesinghe. Država je še vedno v bankrotu, a so se protesti umirili. Oktobra so prvič po 19 letih odprli svoj trg goriva tuji konkurenci. Foto: AP
SLOVO BRITANSKE KRALJICE ELIZABETE II.: Junija so bila na Otoku velika slavja ob 70-letnici vladanja priljubljene kraljice Elizabete II. Monarhinja je večino dogodkov zaradi slabega zdravstvenega stanja izpustila, tudi poleti se je v javnosti pojavila le redko. Zadnja njena fotografija je bila posneta šestega septembra, ko je v gradu Balmoral na Škotskem vidno slabotna, a nasmejena, sprejela novo vodjo britanskih konservativcev Liz Truss in jo imenovala za premierko. Elizabeta II. je v Balmoralu umrla dva dni pozneje, 8. septembra, v starosti 96 let. Bila je britanska monarhinja z najdaljšim stažem in drugi najdlje vladajoči monarh v zgodovini. Slovo od kraljice se je v Združenem kraljestvu 19. septembra sklenilo z državniškim pogrebom, ki se ga je udeležilo več sto tujih voditeljev. Po pogrebnem bogoslužju v Westminstrski opatiji so se ji na ulicah Londona poklonili sto tisoči. Pokopali so jo v spominski kapeli svetega Jurija na gradu Windsor ob možu princu Filipu. Na prestolu jo je nasledil njen prvorojenec Charles, ki si je izbral ime Karel III. Uradno ga bodo za kralja okronali maja prihodnje leto. Foto: Reuters in EPA
COVID-19 IZGINIL Z NASLOVNIC: Leto se je še začelo ob strogih protikoronskih ukrepih in omejitvah, pravilu PCT in spodbujanju k cepljenju proti covidu-19, saj je bila v razmahu koronavirusna različica omikron, ki je veljala za najbolj nalezljivo med vsemi. Italijanska vlada je tako januarja odredila obvezno cepljenje za vse starejše od 50 let, kar je sprožilo velike proteste. Avstrija je šla še korak dlje in februarja sprejela zakon o obveznem cepljenju za vse polnoletne. A razmere so se spomladi začele umirjati, saj je omikron praviloma povzročal lažji potek bolezni kot prejšnje različice. Svet je tako počasi začel dihati s polnimi pljuči – znova se je začelo dvigati povpraševanje po letalskih vozovnicah, maske niso bile več obvezne, obvezno cepljenje ali testiranje za vstop v države članice EU-ja, ZDA, Novo Zelandijo, Avstralijo in drugam se je počasi opuščalo. Pri ničelni toleranci do covida-19 je do nedavnega vztrajala le še Kitajska. Ko je Evropska agencija za zdravila septembra odobrila posodobljeno cepivo proti covidu-19 proizvajalca Pfizer-BioNTech, ki deluje tudi proti podrazličicama BA.4 in BA.5, je to zanimalo le še malo ljudi. Od izbruha novega koronavirusa na Kitajskem, ki je povzročil najhujšo pandemijo zadnjega stoletja, so sicer minila tri leta. Zaradi covida-19 je doslej po svetu umrlo 6,6 milijona ljudi, pandemija je države stala na tisoče milijard dolarjev. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da ima neko vrsto odpornosti proti novemu koronavirusu vsaj 90 odstotkov svetovnega prebivalstva. Po svetu trenutno kroži več kot 500 zelo nalezljivih podrazličic omikrona, a je potek bolezni praviloma blažji. Poleti je sicer v Evropi za nekaj preplaha poskrbel izbruh opičjih koz, a so se razmere kmalu umirile. Foto: EPA
SUŠA, VROČINA IN PRAZNE STRUGE REK: Letošnje poletje, ki so ga zaznamovali vročinski valovi in huda suša, je bilo najtoplejše v Evropi, odkar spremljajo podatke. Prejšnji rekord najtoplejšega poletja je zdržal le leto dni. Se še spomnite neverjetnih prizorov izsušenih evropskih rek? Italijanska vlada je julija zaradi hude suše razglasila izredne razmere v Emiliji - Romanji, Furlaniji - Julijski krajini, Lombardiji, Piemontu in Venetu, reka Pad pa je dosegla najnižjo raven v zadnjih 70 letih. Ena najpomembnejših evropskih plovnih rek, Ren, je imela tako nizek vodostaj, da so ladje nasedale. V Franciji so se razgalili sušni bregovi reke Loare, kar je močno prizadelo tako ribe kot promet, francoska vlada pa je sušo označila za zgodovinsko in ustanovila posebno krizno skupino. Brez pitne vode je bilo več kot sto občin. V Novem Sadu so se ljudje lahko sprehajali po suhi rečni strugi Donave. Rekordno nizko gladino so imela tudi nekatera evropska jezera, kot so Bodensko, Luzernsko, Lugansko in Gardsko. Sušo in vročino so spremljali tudi mnogi gozdni požari, zaradi katerih so izpusti ogljikovega dioksida v Evropi dosegli najvišje ravni v zadnjih 15 letih. Strokovnjaki so poleg tega opozorili, da se je Evropa v zadnjih 30 letih segrela dvakrat bolj od svetovnega povprečja. Suša je prizadela tudi druge države, na primer Somalijo in Kitajsko, kjer so prav tako imeli najbolj vroče poletje v zgodovini – temperatura je dosegla tudi 45 stopinj Celzija. Foto: AP, Reuters in EPA
KATASTROFALNE POPLAVE V PAKISTANU: Pakistan so avgusta in septembra prizadele hude poplave, v katerih je umrlo okoli 1700 ljudi, med njimi tudi več kot 530 otrok. Poplave, ki so jih povzročile monsunske padavine in tajanje ledenikov v gorah na severu države, so prizadele 33 milijonov prebivalcev v 220-milijonski državi. Voda je odnesla domove, vozila, pridelke in živino. Škoda so ocenili na 30 milijard dolarjev. Pakistanska vlada in Združeni narodi so za poplave okrivili podnebne spremembe. V Pakistanu je julija in avgusta padlo za 190 odstotkov več padavin, kot je 30-letno povprečje. Foto: EPA
IAN OPUSTOŠIL FLORIDO: Konec septembra je jugovzhod ZDA prizadel orkan Ian, ki je bil eden največjih orkanov v zgodovini države, saj je bil širok 665 kilometrov – tako daleč od njegovega središča so segali viharni vetrovi in oblaki. Najbolj je bila prizadeta zvezna država Florida, kjer je umrlo 146 ljudi. Orkan je tam povzročil obsežno razdejanje, poplavil obalna območja in pustil skoraj tri milijone ljudi brez elektrike. Ian je na Floridi povzročil kar za od 60 do 100 milijard dolarjev gmotne škode, kar pomeni, da je bil eden nadražjih orkanov v zgodovini ZDA. Po ocenah švicarske pozavarovalnice Swiss Re je sicer skupna gospodarska škoda zaradi naravnih nesreč po svetu v prvih enajstih mesecih letos znašala 115 milijard dolarjev – največ je k temu prispeval prav Ian. Med drugimi dogodki, ki so povzročili obsežnejšo škodo, so v pozavarovalnici izpostavili zimska neurja v Evropi, poplave v Avstraliji in Južni Afriki ter neurja s točo v Franciji in ZDA. Foto: AP
BREZ ODLOČNEGA UKREPANJA PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM: Boj proti podnebnim spremembam je predlani in lani zasenčila zdravstvena kriza, letos pa energetska, zaradi katere so se države znova začele bolj zatekati k jedrski energiji in fosilnim gorivom. Tako se zdi, da svet še vedno cepeta na mestu, ali kot je dejal generalni seketar Združenih narodov Antonio Guterres na konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP27) v Šarm El Šejku: "Planet je še vedno na urgenci." Glavni dosežek konference COP27 je dogovor glede mehanizma finančne pomoči državam v razvoju zaradi gospodarske in družbene škode podnebnih sprememb. Države so v sklepnem dokumentu pritrdile ugotovitvi, da bi bili učinki podnebnih sprememb veliko manjši v primeru segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja kot v primeru segrevanja za dve stopinji, ter napovedale, da bodo namenile dodaten trud, da bi segrevanje omejili na 1,5 stopinje. Za doseganje tega cilja bi bilo treba do leta 2030 zmanjšati izpuste za 43 odstotkov glede na leto 2019. Zavezale so se k pospešitvi prizadevanj za postopno opuščanje rabe premoga in dodeljevanja neučinkovitih subvencij za fosilna goriva ter hkratno ciljno usmerjeno pomoč najrevnejšim in najbolj ranljivim in podporo pravičnemu prehodu. Vse te besede in izrazi kažejo na veliko pomanjkanje ambicij glede zmanjšanja izpustov in odlagajanja reševanja težav v prihodnost. Foto: AP
PREBEŽNIKI V UPANJU NA BOLJŠE ŽIVLJENJE: Pomanjkanje hrane, draginja in spopadi so iz Afrike in Bližnjega vzhoda proti Evropi pognali nove prebežnike. Po podatkih Frontexa je do začetka decembra na zunanje meje Evropske unije prišlo 308.000 nezakonitih prebežnikov, kar je 68-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani in najvišje število od leta 2016. Najbolj obremenjena še vedno ostaja pot prek Zahodnega Balkana, sledijo ji osrednjesredozemska, zahodnoafriška do Kanarskih otokov in vzhodna pot prek Belorusije. Evropske države se še vedno zapletajo v spore, kdo naj poskrbi za prebežnike, kot na primer italijanska in francoska vlada jeseni, ko sta se prerekali, katera država naj sprejme ladjo s 234 prebežniki. Koliko tragedij se je med potjo prebežnikov zgodilo, nikoli ne bomo izvedeli. Foto: AP in Reuters
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje