Po predlogu, ki ga je pripravila delovna skupina, bi na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov v mreži nujne medicinske pomoči. V vseh zdravstvenih domovih bi bile od 7. do 20. ure ob delavnikih organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči in konec tedna ukinjene.

Predlog je že naletel na številne kritike, predvsem v nekaterih občinah in zdravstvenih domovih. V Skupnosti občin Slovenije na primer navajajo, da bi po predlogu urgentne ambulante izgubili v skoraj 30 občinah. Napovedali so tudi uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, da to preprečijo.

Bešič Loredan je poudaril, da gre za delovni dokument, ki so ga konec novembra predstavili strokovnim deležnikom in "ni bil mišljen za širšo javnost". Po njegovih besedah je dokument v roke dobila direktorica enega od zdravstvenih domov, ki je blizu opozicijskemu SDS-u, in ga je nato posredovala vsem drugim direktorjem in županom. Na ministrstvu za zdravje bodo, če bodo dobili objektivno sled, to tudi prijavili ustreznim organom, "saj da gre za posredovanje nečesa, kar ni bilo nikoli uradno".

Minister za zdravje napoveduje, da bodo s stroko, in sicer družinskimi in urgentnimi zdravniki ter primarno in sekundarno ravnjo, uskladili predlog reorganizacije mreže. Jasno sliko, kako naj bi bila videti reorganizirana mreža, napoveduje do konca januarja. Ob tem je poudaril, da bo vsak prebivalec Slovenije imel dostop do storitev nujne medicinske pomoči in obravnave v dežurni službi, ki morajo biti kakovostne in strokovno ustrezne.

Spremembe so po njegovi presoji sicer nujne, saj med drugim nekateri zdravstveni domovi ne zmorejo več zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva. "S tem se moramo hitro spoprijeti, preden se nam celotna zadeva v letu 2023 do jeseni sesuje," je opozoril.

Poenotenje dela urgentnih centrov

Z reorganizacijo, ki naj bi zaživela z letom 2024, želijo urediti delo v ambulanti družinskega zdravnika in delo v ambulanti dežurne službe. Prav tako želijo poenotiti delo v vseh urgentnih centrih, ki se zdaj po državi razlikuje.

Ob tem je spomnil, da so bili urgentni centri ob projektiranju oblikovani za občutno manj obravnav, kot jih morajo opraviti danes. Vse službe nujne medicinske pomoči bolnika sicer oskrbijo, a ga nato na nadaljnjo obravnavno odpeljejo v urgentni center. To bi na ministrstvu reševali s satelitskimi urgentnimi centri z zdravniki in ustrezno opremo, ki bi poskrbeli za bolnike. Zaradi tega ocenjujejo, da bo priliv na urgentne centre manjši, da bodo lahko res zadolženi za nujna stanja in reševanje življenj. Večina, 65 odstotkov obravnav v urgentnih centrih, danes namreč ni nujnih, je dejal minister.

Predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči je ob današnjem prostoru diagnostično-terapevtskega servisa komentiral tudi v. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug. Meni, da bi bila ocena, kaj bi zapiranje pomenilo, prehitra. "Urgenca ne more biti kraj, kjer se rešuje zdravstveni sistem," je prepričan in zato pričakuje druge rešitve. "Urgenca bo vedno sprejela vsakega bolnika, zagotovo pa ne more sprejeti vseh bolnikov iz Slovenije," je opozoril Jug.