Vas Bagodatne leži ob glavni cesti okoli pet kilometrov severno od Bahmuta in vzhodno od Soledarja, ki so ga ta mesec že zavzele ruske sile ob pomoči zloglasne najemniške vojske Wagner. Kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, so Blagodatne zavzeli ob podpori iz zraka. Pripadniki Wagnerja so sicer že pred tremi dnevi sporočili, da so zavzeli vas in objavili posnetke pred napisom Blagodatne.

Kijev se še ni odzval na trditve ruske strani, so pa sporočili, da so ukrajinske sile odbile ruske napade na cesto, ki vodi od mesta Časiv Jar do Bahmuta. Cesta predstavlja glavno oskrbovalno linijo za ukrajinske vojake v Bahmutu, ki ostaja ena od glavnih tarč napadov ruske vojske.

"Ruska vojska ni mogla odrezati ceste, ki se uporablja za oskrbo ukrajinskih oboroženih sil. Ukrajinska vojska v Bahmutu je oskrbovana z vsem potrebnim," je sporočil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Sergij Čerevati.

Sorodna novica Francija ne izključuje dobav bojnih letal Ukrajini, ki od zahoda pričakuje do 140 bojnih tankov

Območje Bahmuta je že več mesecev prizorišče srditih spopadov med ukrajinskimi silami in rusko vojsko, ki se zanaša na podporo skupine Wagner. Na začetku januarja je po hudih bojih ruskim silam uspelo zavzeti Soledar, pri čemer naj bi imel velike zasluge prav Wagner.

Poznavalci menijo, da bi morebitno zavzetje Bahmuta pomenilo pomemben uspeh za Rusijo po juliju lani, ko je zasedla podobno veliki mesti Sjevernodoneck in Lišansk.

Regionalni guverner Pavlo Kirilenko je sporočil, da sta bila med boji za mesto, kjer je nekoč živelo 75.000 ljudi, v torek v ruskem topniškem napadu ubita dva civilista, deček in 70-letnik, v napadu pa so bili ranjeni še štirje ljudje.

V želji, da bi zavzeli celotno ozemlje Donecka, so ruske sile ta teden sprožile obsežen napad na mesto Vugledar na jugozahodu pokrajine, kjer so po navedbah ruskih predstavnikov utrdili svoje položaje, medtem ko so ukrajinske sile sporočile, da so odbile vse ruske napade.

Po mnenju britanskega obrambnega ministrstva napad na Vugledar verjetno ne bo prinesel pomembnega preboja, vendar bi lahko Rusiji pomagal pri odvračanju ukrajinskih prizadevanj v Bahmutu.

Vojaški strokovnjaki menijo, da je Moskva v prihodnjih mesecih odločna doseči znatnejši napredek na bojišču in zavzeti večji del ozemlja, še preden bodo ukrajinske sile prejele novoobljubljene zahodne tanke.

Zelenski: Ukrajina mora doseči popolno zmago

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da mora Ukrajina doseči popolno zmago nad Rusijo, ki je pred skoraj enim letom začela agresijo proti Ukrajini. Medtem se Brazilija ponuja za posrednika med Rusijo in Ukrajino.

"Ruski teror mora izgubiti povsod in v vseh pogledih: tako na bojišču kot v tem, da v naši državi ne ostane niti ena ruševina," je dejal Zelenski. "Da bomo lahko vse obnovili in tako dokazali, da je svoboda močnejša," je še dodal.

Zelenski se je pred tem v ponedeljek v južnem ukrajinskem mestu Mikolajiv sešel z dansko premierko Mette Frederiksen, s katero sta med drugim obiskala tamkajšnjo bolnišnico in pristanišče. Ukrajinski predsednik je pri tem poudaril, da so ob varnostni podpori pomembne tudi humanitarne pobude.

"Pomembno je, da naši borci dobijo ne samo fizično, ampak tudi psihično rehabilitacijo," je dejal Zelenski, ki je ob tem odlikoval osebje bolnišnice, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zelenski je poudaril, da je v mestu, ki je imelo pred rusko invazijo 24. februarja lani okoli 470.000 prebivalcev, še posebej pomembna obnova oskrbe z vodo, ki so jo uničile ruske sile.

Danski premierki je pokazal tudi uničene rezervoarje z nafto na območju pristanišča. Danska naj bi prevzela pokroviteljstvo nad načrtovano obnovo v tej južni ukrajinski pokrajini.

HRW kritičen do Ukrajine zaradi uporabe prepovedanih min

Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je bila kritična do obsežne uporabe prepovedanih protipehotnih min v Ukrajini, pri čemer je Kijevu očitala domnevno uporabo teh min pri osvobajanju mesta Izjum na vzhodu države, ki so ga skoraj šest mesecev zasedale ruske sile.

"Ukrajina bi morala raziskati domnevno uporabo na tisoče protipehotnih min svoje vojske v vzhodnem ukrajinskem mestu Izjum in njegovi okolici, ki so bile raztresene med rusko zasedbo območja," je v današnji izjavi zapisal HRW. Izjum so od aprila do septembra lani zasedle ruske enote, dokler ga niso ukrajinske sile zavzele v protiofenzivi.

Po navedbah HRW-ja gre za uporabo min z raketami ali topništvom. Majhne protipehotne mine PFM, ki se jih z raketo raztrese po območju, so zaradi svoje značilne oblike znane tudi kot mine metulj ali cvetni list.

Kot so sporočili pri organizaciji, so njihovi raziskovalci na terenu videli fizične dokaze o takšnih raketah in sledi min na območju Izjuma, prav tako pa so se pogovarjali s pričami, ki so same naletele na mine ali poznale nekoga, ki je bil zaradi teh min poškodovan.

HRW navaja tudi poročila zdravstvenih delavcev, ki so zdravili skoraj 50 civilistov, vključno z najmanj petimi otroki, ki naj bi bili ranjeni zaradi protipehotnih min.

Organizacija opozarja še, da so tudi ruske sile od začetka invazije v Ukrajini pred skoraj enim letom uporabljale protipehotne mine v številnih delih države in zagrešile grozodejstva. "Vendar pa to ne opravičuje ukrajinske uporabe tega prepovedanega orožja," je dejal direktor oddelka za orožje pri HRW-ju Steve Goose.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je ves čas zatrjevalo, da ukrajinska vojska spoštuje pogodbene obveznosti glede min, vendar ne želi komentirati vrste uporabljenega orožja, dokler se vojna ne konča.

Ukrajina je podpisnica pogodbe o prepovedi min iz leta 1997 in je do leta 2020 uničila velik del svojih zalog iz časov Sovjetske zveze. Rusija se pogodbi ni pridružila, a po mnenju HRW-ja še vedno krši mednarodno pravo zaradi nediskriminatorne uporabe min.

Brazilija se ponuja za posrednika med Rusijo in Ukrajino

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je na srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, ki je na štiridnevnem obisku v Južni Ameriki, dejal, da je Brazilija pripravljena biti posrednik med Kijevom in Moskvo, ne bo pa dobavljala streliva za tanke leopard, ki jih je Nemčija pred kratkim obljubila Ukrajini.

"Brazilija ni zainteresirana za posredovanje streliva, ki se bo uporabljalo v vojni med Ukrajino in Rusijo," je dejal Lula in dodal, da Brazilija Ukrajini prav tako ne bo dobavljala streliva za protiletalske tanke gepard, ki jih je Berlin Kijevu že priskrbel, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Brazilija je miroljubna država. Zato Brazilija ne želi sodelovati v tej vojni, niti posredno," je pojasnil Lula, predlagal pa, da bi Brazilija skupaj s Kitajsko lahko delovala kot posrednik v konfliktu.

"Treba je oblikovati skupino držav, ki je dovolj močna in spoštovana, in se z njimi usesti za pogajalsko mizo," je poudaril brazilski predsednik. Kot je dejal, se je o takšni pobudi že pogovarjal s Scholzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Lula o vojni: Za tango sta potrebna dva

Lula je sicer maja lani – nekaj mesecev pred oktobrsko izvolitvijo na predsedniški položaj – pritegnil pozornost s kritiko ukrajinskega predsednika Zelenskega. "Ta človek je enako odgovoren za vojno kot Putin," je dejal takrat v intervjuju za ameriško revijo Time.

Tudi tokrat je Zelenskemu namenil nekaj kritičnih besed. Ruski napad na Ukrajino je označil za "klasično napako", vendar ob tem zatrdil, da sta "za tango potrebna dva".

Argentina, Brazilija in Čile so bili marca lani na Generalni skupščini ZN-a med 141 državami, ki so obsodile rusko vojno proti Ukrajini. Od latinskoameriških in karibskih držav so se takrat vzdržale le Bolivija, Salvador in Kuba. Vendar pa nobena izmed njih ni glasovala proti obsodbi vojne.