Ustavno sodišče se je odločilo zadržati prvi, drugi, četrti in peti odstavek 23. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenije, ki med drugim določajo, da se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele in da prvo sejo sveta skliče v. d. generalnega direktorja najpozneje v 15 dneh po objavi sklepov o imenovanju in izvolitvi večine vseh članov sveta v uradnem listu. Tretjega odstavka tega člena, ki govori o tem, da predsednica republike opravi žreb, katere člane sveta se imenuje za dve oziroma štiri leta, ter objavi poziv upravičencem, da imenujejo oziroma izvolijo člane sveta, niso razveljavili, saj je bilo to že izvedeno.

V celoti pa je ustavno sodišče zadržalo 24. in 25. člen novele, ki med drugim določata, da svet v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, da v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.

Ustavno sodišče je tako začasno zadržalo zgolj izvrševanje tistih prehodnih določb novele, ki urejajo končno konstituiranje sveta RTV-ja in posledično drugih novih organov zavoda. S tem je zagotovilo, da so v času do končne odločitve urejeni vodenje, poslovanje in nadzor RTV-ja v skladu s prehodnimi ureditvami v noveli, obenem pa lahko tečejo postopki imenovanja (novih) članov sveta zavoda, pri čemer je ustavno sodišče zadržalo dokončno uveljavitev nove ureditve.

Kot so zapisali v odločbi ustavnega sodišča, je novela zakona o RTV-ju, ki je bila novembra lani potrjena na referendumu, konec decembra že začela veljati, kar pomeni, da so mandati generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije že prenehali in da vodenje, upravljanje in nadzor RTV-ja potekajo v skladu s prehodno ureditvijo. Ta določa, da do konstituiranja sveta nadaljujejo delo programski in nadzorni svet ter nanju vezani odbori, generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa opravljajo svoje naloge kot vršilci dolžnosti, pri čemer v skladu z 22. členom novele opravljajo le tekoče posle. Odgovorni uredniki programov in predstojniki drugih notranjih organizacijskih enot pa v skladu s 26. členom novele nadaljujejo delo do izteka svojega mandata.

Ustavno sodišče je, kot so pojasnili v odločbi, tehtalo med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v primeru izvrševanja prehodne in nove ureditve organov vodenja, upravljanja in nadzora RTV-ja, če bi nato v postopku presodilo, da ta ni skladna z ustavo, in možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, če bi izvajanje nove in prehodne ureditve začasno zadržalo, a nato ugotovilo, da je zakon skladen z ustavo. Ugotovilo je, da bi v obeh primerih lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki se v obeh primerih nanašajo tako na položaje konkretnih posameznikov kot na institucionalno raven.

Ob tem so pojasnili tudi, da novele v celoti ni mogoče zadržati, saj bi začasno zadržanje izvrševanja novele v celoti, torej tudi prehodnih ureditev, povzročilo, da bi bili začasno ustavljeni vsi postopki konstituiranja novih organov RTV-ja, ustavljeni pa bi bili tudi vodenje, upravljanje in nadzor RTV-ja s prehodno ureditvijo, s čimer bi nastala protiustavna pravna praznina.

"Ugotovljeno stanje v vsakem primeru predvsem terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev ustavnega sodišča, zato bo ustavno sodišče takoj nadaljevalo vsebinsko presojo," so zapisali in dodali, da bodo zadevo obravnavali absolutno prednostno.

Delno zadržanje novele zakona o RTV podpira pet ustavnih sodnikov, trije pa so proti. Proti so glasovale sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja. Sodnika Klemen Jaklič in Rajko Knez sta podala pritrdilni ločeni mnenji. Za zadržanje so glasovali še Rok Svetlič, Marko Šorli in predsednik US-ja Matej Accetto. Ustavni sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen.

Ustavne sodnice v ločenih mnenjih opozorile na posledice podaljšanja prehodnega obdobja pri vodenju RTV-ja

Ustavne sodnice, ki so glasovale proti začasnemu zadržanju izvrševanja dela novele zakona o RTVS, v ločenih mnenjih opozarjajo, da začasno zadržanje ne more povrniti mandatov vodilnim, le podaljšuje prehodno obdobje. Zaradi slednjega se bo zavod po njihovih navedbah lahko znašel v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imel delujočih organov.

Sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so glasovale proti zadržanju, so v ločenih mnenjih poudarile, da zadržanje mandatov vodilnih ne more povrniti. Kogovšek Šalamonova je opozorila, da bo zadržanje, namesto da bi zagotovilo čas za vsebinsko obravnavo, povzročilo pravno in dejansko kaotično stanje. Po njenih navedbah se bo obdobje vodenja javnega zavoda s strani vršilcev dolžnosti podaljšalo za neznano dolgo dobo, enako velja za organe vodenja in nadzora. Vsi pa bodo lahko opravljali samo tekoče posle, "kar izjemno omejuje možnosti za gospodarno in strokovno upravljanje zavoda".

Začasno zadržanje v tem primeru po njenih navedbah "zadrži izvajanje celovite prenove koncepta upravljanja, vodenja in nadzora javnega medijskega servisa z namenom preprečevanja političnih vplivov, in to, ne da bi ustavno sodišče vedelo, ali je reforma ustavnopravno kakor koli problematična".

Tudi po mnenju Špelce Mežnar ohranitev sedanjega stanja, ki jo omogoča začasna odredba, pomeni "nadaljevanje nastajanja hudih škodljivih posledic za RTV SLO in za nepristransko obveščanje javnosti". Kot je zapisala, je ustavno sodišče z zadržanjem omogočilo nadaljnjo instrumentalizacijo javnega RTV-ja za parcialne politične interese, posledice pa da so "nepredvidljive, zelo verjetno bodo tudi nepopravljive".

Po njenem mnenju je nerealno in naivno pričakovanje, da bo ustavno sodišče o pobudi odločilo hitro, saj je samo za odločitev o zadržanju potrebovalo skoraj dva meseca. Pri tem pa je po njenih navedbah zavrnilo predloga, naj v izreku veljavnost začasnega zadržanja časovno omejijo. "Kljub zavezi, da bo ustavno sodišče takoj nadaljevalo vsebinsko presojo, je kakršna koli napoved, kdaj bomo lahko zares odločili, nemogoča. Zadeva je izredno kompleksna: ne samo, da gre za pet pobudnikov, katerih pravni položaji so zelo različni, ampak so tudi navedbe večplastne. V igri je cela vrsta ustavnih pravic," je pojasnila tudi Šugman Stubbs.

Obenem je Mežnar opozorila, da je ustavno sodišče z zadržanjem za nedoločen čas onemogočilo delovanje ključnega novega organa, ki ga uvaja novela, ni pa ustavilo njegovega konstituiranja. Kot je pojasnila, namreč 7. člen novele, ki ni zadržan, določa, da je svet konstituiran, ko so v uradnem listu objavljeni sklepi o imenovanju oziroma izvolitvi večine vseh članov sveta. Tako bo novi svet veljavno konstituiran z dnem objave sklepa o imenovanju oziroma izvolitvi vsaj devetega člana, s čimer pa bo v skladu s prehodnimi določbami novele, ki jih sodišče prav tako ni zadržalo, prenehala pravna podlaga za delovanje programskega in nadzornega sveta. "Javni RTV SLO se bo torej znašel v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imel delujočih organov. Močno dvomim, da je bil to namen izglasovanega sklepa," je zapisala Špelca Mežnar.

Šugman Stubbs, ki je v svojem ločenem mnenju prav tako opozorila na to, je zapisala, da je večina ustavnih sodnikov RTV s tem spravila "v patpoložaj". "RTV se bo na podlagi tega sklepa torej znašel v situaciji, ko ne bo imel ključnih organov. Zdi se, da se večina tega niti ne zaveda," je kritična.

Po navedbah Katje Šugman Stubbs je iz izdanega sklepa ustavnega sodišča nemogoče ugotoviti, kateri so bili tisti razlogi, ki so večino prepričali o tem, da bo do hujših posledic prišlo, če zakona ne zadržijo. "Iz obrazložitve ni mogoče razbrati niti tega, katere razloge je večina štela za relevantne, še manj pa, zakaj so razlogi za zadržanje tehtnejših od tistih proti," je zapisala.

Šugman Stubbs je ocenila, da je sklep o začasnem zadržanju nedomišljen, v ključnem delu neobrazložen in rezultatsko zaletav. Po njenih pojasnilih so tri sodnice "v maratonskih razpravah na plenumih" podale raznolike pravne ugovore in predlagale tudi izvedbo naroka za zaslišanje prič in izvedencev, vendar je večina ostala gluha za njihove argumente. Čeprav je sklep nekoherenten, neobrazložen in vsebuje celo grobe in očitne napake, ima večina prav, še ugotavlja sodnica.

Jaklič je v pritrdilnem mnenju zapisal, da je pri tehtanju o škodljivih posledicah objektivno izkazana škoda s predčasnim odvzemom mandatov brez možnosti pravnega sredstva, odvrnitve večje škode zaradi nadaljevanja zatrjevane politizacije javnega RTV-ja na podlagi starega zakona pa (še) ni mogoče objektivno izkazati. Zato je po "ustavni doktrini edino mogoče iztehtati v korist zavarovanja mandatov, kar pomeni novi zakon začasno zadržati", je zapisal.

Knez pa je med drugim opozoril, da je "prenehanje mandatov brez vnaprej določenih razlogov in brez ureditve pravnega položaja pravnega varstva – kot takšno – samo po sebi - nezdružljivo s pravnim redom", da pa se strinja tudi z razlogi nasprotne strani, ki v primeru zadržanja navaja hujše posledice za javni zavod, ki pa da niso nepopravljive. Vsebinsko se sicer do vprašanja presoje ustavnosti, kot je zapisal, še ne more opredeljevati.