Čeprav je ustavno sodišče začasno zadržalo člene zakona o varstvu okolja, ki urejajo sistem ravnanja z embalažo, obenem pa predstavljajo tudi podlago za kavcijski sistem, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo še naprej delajo v tej smeri. Direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pravi, da pripravljajo podzakonski akt, uredbo, ki bo podrobneje uvedla kavcijski sistem.

Zagotovo bodo v sistem vključene plastenke in pločevinke, morda tudi steklo, od proizvajalcev prihajajo tudi pobude, da bi se iz rumenih zabojnikov izločili še nekateri drugi materiali. "Proizvajalci jih želijo imeti znova v svoji lasti," pojasnjuje Tanja Bolte.

Ob cestah ležijo prav smeti, ki bi jih lahko vrnili

Vsi nad uvedbo sistema niso navdušeni, tako z nekaterih komunal prihajajo opozorila, da je za te odpadke že poskrbljeno. A delež ločeno zbranih odpadkov vendarle še ne dosega evropskih ciljev, in če le pogledamo, kaj vse se najde ob cestah, so to prav smeti, ki bi jih lahko vrnili v trgovine – tako pravi študija Ekologov brez meja, ki so ob lokalnih, regionalnih in avtocestah nabrali skoraj 150 kilogramov odpadkov. Slaba tretjina bi lahko bila zajeta v kavcijskem sistemu.

Barbara Kirn iz društva Ekologi brez meja je opozorila, da je bilo med pobranimi odpadki, gledano po kosih, daleč največ pločevink, okoli 80 odstotkov, nato so sledile plastenke in steklenice.

Tovrstni sistem že pozna dvanajst evropskih držav. "Podatki iz drugih držav so jasni, kavcija motivira uporabnike, da se odločijo za vračilo odpadkov, in zakaj ne bi tudi pri nas uvedli sistema, ki je dokazano učinkovit," se ob tem sprašuje Barbara Kirn.

Kot še pravijo na ministrstvu, pa po tujih izkušnjah sistem potrebuje okoli dve leti, da se zares zažene.