Za srednjeročne rešitve, ki naj bi bile izvedene do predvidoma leta 2027, je zagotovljenih 92 milijonov evrov iz evropske kohezijske politike, je po seji vlade povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. V tem okviru bodo nadgradili kraški vodovodni sistem Brestovica in sočasno postavili 27-kilometrski povezovalni vodovod iz vodarne Korotan v Postojni, ki bo vodil do istrskega vodovoda. Oba ukrepa bosta zvišala dotok vode v slovensko Istro s stotih na dvesto litrov na sekundo.

Poleg srednjeročnih bodo iskali tudi trajne rešitve. Zato bodo pripravili projektno nalogo, ki bo preverila zadostnost vodnih virov in izvedljivost izgradnje zadrževalnikov ter dostopnost alternativnih vodnih virov.

Vlada se je še seznanila z dejstvom, da so na ministrstvu opustili vse dejavnosti v povezavi s pripravo prostorskega načrta za zajetje Suhorica.

V slovenski Istri se v poletni sezoni redno pojavljajo težave pri oskrbi z vodo. Lansko poletje je zaradi suše tako močno oslabel vodni vir rižanskega vodovoda, da je bilo treba vodo celo dovažati s cisternami s Planinskega polja.

Obala je edini gosto naseljen in gospodarsko razvit del Slovenije, ki nima stabilne oskrbe s pitno vodo.

Video: Posnetek konference

Brežan: Istra je dobesedno dehidrirana

"Upam, da vsa Slovenija razume, da je slovenska Istra dobesedno dehidrirana. Pozdravljamo vsak korak k temu, da lahko končno pridemo do zadostne vodooskrbe v naših krajih. Pozdravljamo tako lanske dejavnosti, ki so bile intervencijske in so nam pomagale prebroditi poletje, kot prve korake za to, da bo tudi prihajajoče poletje znosnejše, in seveda vse korake naprej, ki bodo zagotavljali stabilnost vodooskrbe v naših krajih," je dejal koprski župan Aleš Bržan.

Koprska občina podpira rešitev z gradnjo zadrževalnika v slovenski Istri in si bo prizadevala za to, da čim prej najdejo rešitev, je dodal Bržan.

Tudi na Krasu in v Brkinih so zadovoljni, da je vlada dejavno pristopila k celoviti rešitvi problematike, je povedal župan Občine Komen Erik Modic. Kot je dejal, imajo dvojno težavo: ena je pomanjkanje vode v slovenski Istri, druga pa, da tako območje Krasa kot tudi območje postojnskega vodovoda nimata rezervnega vodnega vira.

"S tega vidika je zelo pozitivno, da gre za celovito rešitev in da je zadeva izvedljiva v treh, štirih letih, da pridemo do dodatne vode za slovensko Istro ter da zagotovimo večjo varnost tako na območju Krasa in Brkinov kot tudi na območju Notranjske," je dejal Modic.

Direktor Kraškega vodovoda Sežana Primož Turšič je izrazil prepričanje, da bo dogovorjena rešitev uresničena in ne bo ostala le črka na papirju.

Tudi direktor Rižanskega vodovoda Koper Martin Pregelj je zadovoljen z dogovorom, saj da gre za nacionalno težavo, ki se predolgo rešuje. "Pot je zastavljena, deležniki smo znani, sodelujemo in verjamem, da bo čez nekaj let prišlo tudi zadovoljstvo, ko bo slovenska Istra zares imela zadosten vodni vir čez vse leto," je dejal.

S februarja sprejetimi kratkoročnimi ukrepi – vlada je v načrt razvojnih programov za obdobje 2023–2026 umestila projekt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo – naj bi po ministrovih besedah zagotovili dodatno količino vode, ki so jo morali ob lanski suši v Istro dovažati s cisternami.

Ukrepi, ocenjeni na skupno 4,4 milijona evrov, od česar bo ministrstvo za naravne vire in prostor prispevalo več kot 2,5 milijona evrov, ostalo pa rižanski in kraški vodovod, zajemajo povezavo z vodovodnim sistemom občine Trst na mejnem prehodu Sv. Barbara, odpravo ozkih grl na magistralnem cevovodu Rodik–vodarna Rižana, izgradnjo novega sistema filtriranja in preostale opreme v vodarni Gabrijeli ter navezavo na sistem istrskega vodovoda – povezavo rezervoarjev Slušnica in Hrib ter investicijo v opremo obstoječega vodnjaka na črpališču vode Klariči.