Direktorica MSU-ja Zdenka Badovinac za letos ustanovi napoveduje bogat, feminističen program, vrhunec katerega bo velika razstava ene od najpomembnejših hrvaških umetnic Sanje Iveković.

Sorodna novica Očitki Zdenki Badovinac o vodenju MSU-ja. Direktorica: Program ne more nikoli biti povšeči vsem.

Umetniško delovanje Jasmine Cibic zajema film, performans in instalacijo ter rigorozno preizpraševanje politične estetike. Njena dela so postavljena na prizorišče nacionalnega ponosa in moči, od državnih zborovanj do kulturnih spomenikov, ter se naslanjajo na zgodovinske dogodke in posameznike, ki določajo skupno razumevanje identitete.

"Sanje, ki jih imamo za svoje"
Kot je na novinarski konferenci v Zagrebu povedala Cibic, je razstava v MSU-ju Snovi koje zovemo svojima zadnje poglavje daljšega projekta, ki ga je delala z vrsto ustanov po vsem svetu, "vedno vezanih na neke vrste instrumentalizacijo kulture, ki mora ustvarjati scenografijo za družbo v trenutku nekih transnacionalnih idej". "Razstava tu postavlja ob bok moj zadnji film, ki je bil predstavljen po svetu, in dva arhiva, ki sta navdihnila, osmislila film," je še pojasnila umetnica in poudarila, da zgodbe prihodnosti zelo temeljijo tudi na preteklosti.

Poleg razstave del Jasmine Cibic, ki bo na ogled do 7. maja, so v MSU-ju isti dan odprli še dve razstavi. Ena je nov segment iz ciklusa Zbirka kao glagol pod skupnim naslovom Okidači, druga pa projekt Maje Smrekar in Jonasa Jorgensena !brute_force: Soft Resilience, ki ga bosta umetnika pospremila tudi s performansom.

Vse do konca leta bo v MSU-ju na ogled tudi del razstave iz cikla Budućnosti, ki predstavlja vodilne mednarodne umetnike 20. stoletja in preizprašuje, kako so se ideje in vizije prihodnosti razvijale v umetnosti od 60. let prejšnjega stoletja do danes.

"Letos je program feminističen," je ob predstavitvi programa v prvi polovici leta dejala Zdenka Badovinac. Poudarila je, da je ena od nalog muzeja, da dviga zavest, kako pomembne so umetnice, in da se vsak dan srečujemo z diskurzom, ki ne pritiče današnjim časom.

Razstava, ki so ji očitali odžiranje prevelikega deleža sredstev muzeja
V znamenju tega bo tudi razstava del Sanje Iveković, ki jo bodo odprli sredi junija ter bo najpomembnejša in največja razstava tega leta v MSU-ju. "Mislim, da je sramota, da Sanja Iveković, ki je imela retrospektivo v newyorški Momi in razstavo na Dunaju, še ni imela retrospektive na Hrvaškem," ocenjuje Badovinac. Pojasnila je, da je povabilo dunajskega Kunsthalle, kjer je postavila razstavo Sanje Iveković, dobila, še preden je vedela, da bo delala v zagrebškem MSU-ju.

Po njenih besedah se je to izkazalo kot odlično naključje, saj bi bilo v nasprotnem primeru zelo težko pripraviti razstavo tako zelo zaželene umetnice. "Gre za dražjo razstavo, ki je bila mogoča tudi zato, ker je bila že pripravljena v Kunsthalle na Dunaju," je poudarila. Pojasnila je še, da bo razstava v Zagrebu imela isti naslov, a bo večja, obenem pa bo tudi kontekstualizirana oziroma povezana z mestom, v katerem se je oblikovala umetnica.

Uprava mesta Zagreb bo za postavitev razstave namenila sredstva v znesku 92.900 evrov, kar bo tudi eden od dveh najvišjih zneskov, s katerimi bo mesto financiralo letošnje razstave. Druga velika razstava bo posvečena 140-letnici rojstva kiparja Ivana Meštrovića v Galeriji Klovićevi dvori, za katero bo mesto namenilo podoben znesek.

Prvo leto Zdenke Badovinac na čelu MSU-ja
Badovinac se je na novinarski konferenci ozrla še na minulo leto, ki je bilo tudi njeno prvo leto na položaju direktorice zagrebškega MSU-ja. Poudarila je, da so lani za 51 odstotkov povečali lastne prihodke, skupno pa so imeli 40 odstotkov več prihodkov kot leta 2021. MSU je minulo leto prišel tudi v prestižno mrežo evropskih muzejev Internacionala, s čimer so po besedah direktorice dobili ne samo dobre partnerje, ampak tudi večjo prepoznavnost, ena od največjih razstav preteklega leta, slikarska razstava Seana Scullyja, pa je MSU-ju prinesla tudi 1,3 milijona evrov vredno sliko, ki jo je muzeju doniral umetnik.