"Slovenija je majhna na Zemlji, a želi postati velika v vesolju. Njen živahen vesoljski sektor že zdaj kaže, da je to dosegljiv cilj. Zaradi odličnih projektov in rezultatov smo lani podvojili vplačila v programe Evropske vesoljske agencije (ESA). To nam bo omogočilo doseči zastavljen cilj polnopravnega članstva v ESI, ob tem pa povečati možnosti slovenske vesoljske industrije za sodelovanje v evropskih vesoljskih programih. ESA je ključna za nadaljnjo rast našega vesoljskega sektorja, močan vesoljski sektor pa lahko bistveno prispeva k povečanju dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva," je na predstavitvi dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Osnutek Slovenske vesoljske strategije 2030, kot navajajo na ministrstvu, je bil pripravljen, da usmerja in podpira slovensko hitro rastočo vesoljsko industrijo in raziskovalne dejavnosti na tem področju.

"Vesoljski sektor je eden izmed najhitreje rastočih sektorjev, tudi v Sloveniji, za katerega so značilni veliki multiplikativni učinki na gospodarsko rast in zaposlovanje, na zeleni digitalni prehod in razvoj raziskovalne dejavnosti. Zanj je značilen velik vložek v raziskave in razvoj, pomembno pa je, da to znanje pospešeno komercializiramo in prenesemo v vsakdanje življenje: od uporabe v proizvodnji, zdravstvu, kmetijstvu, prometu, izobraževanju, energetiki, varnosti in na številnih drugih področjih. Pomen vesoljskega sektorja je prepoznan tudi v okviru EU-ju, saj je področje vesolja vključeno v najrazličnejše programe od varnosti do inovativnosti," so še izpostavili na ministrstvu.

Vodja Slovenske vesoljske pisarne in vodja slovenske delegacije pri ESI Tanja Permozer pa je navedla, da so slovenska podjetja in raziskovalne institucije prisotni v skoraj vseh vesoljskih segmentih. Slovenija sodeluje v petih izbirnih programih in temu sledi osnutek vesoljske strategije. Vesoljske tehnologije po njenih besedah niso le rakete in potovanje v vesolje, pač pa visoke tehnologije, ki omogočajo boljše življenje in hitrejši razvoj.

V Sloveniji imamo tako več različnih nišnih dejavnosti, predvsem na področjih opazovanja Zemlje, telekomunikacij kot tudi na področju robotskih in človeških raziskav.

Tako imamo v vesolju že tri satelite, raziskovalni center ESE s človeško centrifugo v Planici in inovativno platformo za predstavitev satelitskih podatkov Sentinel Hub. Osnutek strategije gradi na obstoječih dosežkih in jih nadgrajuje, je naštela.

Gordon Campbell, predstavnik ESE, pa je poudaril, da bo nova strategija omogočila, da se bodo vsa sredstva uporabila namensko in da bodo vsi akterji delovali za dosego istega cilja. To bo omogočilo tudi lažjo vključitev v programe ESA, je pojasnil.