Predlog novele zakona prinaša tudi podelitev statusa delovnih živali terapevtskim psom, uveljavitev obveznega označevanja mačk, zakonsko osnovo za vzpostavitev mobilnih klavnic, popolno prepoved privezovanja psov, prepoved uporabe vseh živali za nastopanje in prikazovanje v cirkusu ter opredelitev mučenja živali kot hude malomarnosti.

Z novelo bi predlagatelji prav tako društvom, ki so na podlagi omenjenega zakona pridobila naziv delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, omogočili dejavno sodelovanje pri svetovanju skrbnikom živali in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da se imenujejo pooblaščeni svetovalci za zaščito živali.

Predlagatelji zakona želijo s predlaganimi spremembami okrepiti odgovorno lastništvo živali kot čutečih bitij, zmanjšati število zapuščenih in trpinčenih živali ter poglobiti zavedanje med prebivalci o najnaprednejših civilizacijskih vrednotah ravnanja z živalmi, so zapisali v predlogu novele.

Klakočar Zupančič: Smo družba, ki ji ni vseeno

"Odnos, ki ga kažemo do drugih živih bitij, je tudi odnos, ki ga imamo na splošno do življenja in ljudi. Kot družba smo dosegli stopnjo, ko moramo pokazati, da smo čuteča družba, da smo solidarna družba in da smo družba, ki ji ni vseeno za druga živa bitja in za okolje," je ob vložitvi predloga novele dejala predsednica DZ-ja in poslanka Svobode Urška Klakočar Zupančič. Kot je še pojasnila, so pri pripravi predloga upoštevali tudi mnenja posameznih organizacij in društev s področja zaščite živali, ki so tudi na posvetu v DZ-ju na omenjeno temo podali svoja stališča.

Hot: Ne gre za napad na rejce

Kot so še navedli, je cilj zakona sistemska nadgradnja veljavne zakonodaje, predvsem na področjih svetovanja, nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi ter njihove oskrbe.

Poslanka SD-ja Meira Hot je poudarila, da predlagana novela nikakor ni napad na rejce, kmete oziroma skrbnike živali. "Večina nam je v resnici lahko izjemno dober zgled, v splošnem dobro skrbijo za živali, a žal so med nami še vedno posamezniki, ki držijo žival na verigah vse življenje, jih zapirajo v premajhne prostore," je dejala Hot.

Po mnenju poslanke Levice Tatjane Greif pa morajo spremembe prinesti celovito zaščito živalskih interesov in pravic živali. "Odnos neke družbe do živali in živih bitij je pokazatelj stopnje humanosti, razvitosti in ne nazadnje demokracije v tej družbi. Skrajni čas je, da prevrednotimo svoj odnos do živali in živega sveta, ki so nam bile dane v življenju, da z njimi sobivamo," je prepričana.