Na novinarski konferenci je predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle pojasnil, da je ob 25-letnici Slovenije leta 2016 tedanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju predlagal postavitev spomenika osamosvojitve. Večkrat je tudi izpostavil, da tamkajšnji spomenik revolucije, ki simbolizira nasilen prevzem oblasti, ni simbol naše države, ki se je prav od tega poslovila z osamosvojitvijo.

Z Milanom Kučanom se strinja, da nas je "prejšnji čas s simbolom, ki ga imamo na Trgu republike, razdelil in da bi moral novi spomenik povezovati". Zdi se mu, da se strinjata "tudi v tem, da ne moremo imeti pod vsako vlado drugačnega Trga republike z drugačnimi spomeniki, kot ne moremo imeti pod vsako oblastjo drugačnega muzeja osamosvojitve".

"Želel bi si, da bi bile tako pomembne stvari, kot je spomenik osamosvojitvi, zadeva nekega nacionalnega soglasja," je dejal Peterle. Zato si želi, da se začne pogovor o tem, kako bomo prišli do tega spomenika. Po njegovem mnenju bi bilo to dobro narediti z zakonom, ki bi opredelil namen. Obenem je poudaril, da je treba upoštevati celoto in razmisliti tudi o primernih spomenikih v Parku Sveta Evrope, kamor po njegovem mnenju spomeniki revolucije prav tako ne sodijo.

Kot pravi, se mora s Kučanom strinjati, saj se sicer ne bi strinjal sam s seboj. V pogovorih je pripravljen tudi sodelovati. "Se pa ničemur ne priključujem, ker sem to isto sam predlagal," je dodal.

"Sem vesel vsakega novega elementa, vsakega dejstva, ki bi slovenski skupaj okrepil. In tukaj je on v govoru na Vrhniki povedal nekatere stvari. Ni jih povedal prvi, ampak je pomembno, da jih je povedal tudi on," je Peterle dodatno pojasnil v Odmevih.

Pahor: Podpiram

"Nisem si mislil, da bom kdaj tako izrecno rekel, da podpiram nekdanjega predsednika Kučana. Ampak v tej izjavi pa ga podpiram. Mislim, da je zbral neki pogum in tudi razsodnost, zlasti zaradi razgretosti diskusij o osamosvojitvi ali proti njej, in rekel nekaj, kar je pravzaprav že nekaj časa, vsaj že dobro desetletje, nekako v javnosti, ne da bi bilo tako izrecno rečeno. Spomenik osamosvojitvi kot spomenik nam ljudem, ki smo pravzaprav vsi skupaj postavili to državo z željo, da simbolizira to enotnost tudi v prihodnosti. Podpiram," pa je zadevo v Odmevih komentiral nekdanji predsednik republike Borut Pahor.

Kučanov govor na Vrhniki

Sorodna novica Milan Kučan bi na Trgu republike postavil spomenik osamosvojitve

Na petkovem govoru na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike se je nekdanji predsednik republike Milan Kučan zavzel za postavitev spomenika osamosvojitve, ki bo kot vodilo ter nas kot narod povezoval in opogumljal za uspešno spoprijemanje s prihodnjimi izzivi.

"Tak spomenik bi svoje mesto upravičeno imel na osrednjem trgu našega glavnega mesta, na Trgu republike, na katerem so potekala številna osamosvojitvena dejanja," je pojasnil. "Na tem zgodovinsko simbolnem kraju zdaj stoji spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki žal še zmeraj deli naš narod," je dodal.

Spomenik osamosvojitve bi po njegovih besedah nosil pomembno izročilo prihajajočim rodovom, da nič v zgodovini naroda ni podarjeno, saj si je svobodo in dostojanstvo treba izboriti vsakokrat znova.

Pobudo za spomenik osamosvojitve bo prevzela vlada

Po torkovi slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta ob dnevu Ljubljane je predsednik vlade Robert Golob dejal, da tudi sam podpira Kučanovo pobudo o spomeniku osamosvojitve.

"Podpiram tudi vse druge pobude v smeri preseganja kakršnih koli razdorov in zbliževanja stališč med različnimi stranmi," je povedal in dodal, da mu je Kučan idejo predstavil na današnji seji na Ljubljanskem gradu.

"Mislim, da je res skrajni čas, da se nehamo deliti in da začnemo delovati skupaj, in če bosta ta pobuda in tak spomenik k temu pripomogel, potem bomo lahko vsi bolj zadovoljni," je dejal in napovedal, da bo vlada prevzela pobudo za postavitev spomenika, izvedba pa je stvar stroke.

"Od tu naprej je stvar stroke, ki mora poskrbeti na eni strani, da bodo zgodovinske lekcije primerno spoštovane, na drugi strani pa, da damo priložnost novejši zgodovini, tisti, na katero smo lahko še posebej upravičeno ponosni, ker je res združevala Slovence, in želim si, da nas bo ponovno združila takrat, ko bomo ta spomenik tudi postavili," je še dejal Golob.

Kot je poročal TV Slovenija v koalicijskemu SD-ju Kučanov predlog podpirajo, v Levici pa mu nasprotujejo, ker po njihovem mnenju poskusi spreminjanja skupne zgodovine in poseganja v kolektivni spomin niso primerni.

Sašo Hribar je "moralno dezertiral"

Peterle se je na novinarski konferenci odzval tudi na napoved voditelja na Radiu Slovenija Saše Hribarja, da ga bo tožil zaradi očitkov o dezerterstvu. Peterle je dejal, da je Hribarjeve besede v aprilski radijski oddaji, da osamosvojitvene vojne ni bilo, sprva vzel kot provokacijo, vendar so se začeli oglašati ljudje na terenu.

Peterle je pojasnil, da mu je več ljudi pritrdilo, da je bil Hribar v enoti nedaleč od Medvedjeka in jih je bilo precej strah, Ivan Šeme iz iste enote pa je na tokratni novinarski konferenci potrdil, da so šli Hribarja iskat domov, da se je vrnil v enoto.

Kot je dejal Peterle, ne želi kvalificirati Hribarjevega tedanjega vedenja, dopušča možnost, da se to njegovo odsotnost razume tudi drugače, mu pa zameri, da je "moralno dezertiral 32 let pozneje". "Odnos, ki ga je zavzel do vojne za Slovenijo, za katero so padla življenja, je zame moralno dezerterstvo," je pojasnil.

Očitke o Hribarjevem dezerterstvu je prejšnji teden zanikal Janez Lesjak, nekdanji poveljnik teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine, ki je bil nadrejen Hribarju, članu čete TO Ivančna Gorica.

"Več kot 30 let po osamosvojitvi je postavljati trditve brez realne ocene, kaj je kdo bil, kje je bil in kaj je počel, od Peterleta skrajno neodgovorno. Zdi se kot navadno obrekovanje z namenom žaljenja in osebne diskreditacije. Sašo Hribar iz enote teritorialne obrambe ni dezertiral, to je huda žalitev," je dejal Lesjak in ob tem opozoril na organizacijske zaplete TO-ja pred osamosvajanjem. "Vsekakor je prej kot o kakršnih koli 'dezerterstvih' treba govoriti o sabotaži usposobljene in pripravljene bojne strukture TO-ja tik pred pričakovanim grozečim spopadom z JLA," je poudaril.

Vodstvo RTV Slovenija preiskuje morebitne Hribarjeve kršitve

Voditelj na Radiu Slovenija Sašo Hribar je konec prejšnjega tedna napovedal, da bo zaradi očitkov o dezerterstvu vložil tožbi zoper predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojzeta Peterleta in v. d. strokovnega direktorja za področje prava RTV Slovenija Draga Zadergala.

Zoper Zadergala naj bi vložil tožbo zaradi njegovega zapisa na družbenem omrežju Twitter 30. aprila, da je bil Hribar dezerter in da sramoti osamosvojitveno vojno, njene žrtve in akterje zato, da bi sam pri sebi prebolel svojo strahopetnost.

Svet delavcev RTV Slovenija, Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija ter več novinarskih aktivov zavoda (aktiv novinarjev Informativnega programa TV Slovenija, aktiv novinarjev Radia Slovenija, aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper, aktiv novinarjev Radia Maribor in aktiv MMC-ja) so nato v javnem pismu kot nedostojno, neprimerno in tudi v neskladju z notranjimi akti RTV Slovenija označili to, da eden od vodilnih ljudi zavoda na ta način z zaposlenim javno obračunava na družbenem omrežju in sodeluje v "kampanji blatenja sodelavca ustanove. In še huje: Hribarja obtoži nemoralnega, potencialno celo kaznivega dejanja," čeprav je po njihovih besedah ena od nalog pravne službe, ki jo vodi Zadergal, tudi zagotovitev pravne pomoči delavcu, torej zaščita delavca, ki mu grozi kazenski, civilni ali upravni postopek. Zadergal je s tem kršil tudi svoje službene obveznosti in dolžnosti, so prepričani.

K ukrepanju so zato pozvali v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha.

Vodstvo RTV Slovenija pa na ta poziv ni odgovorilo, temveč je sporočilo, "da sta vsakršen odmik ali morebitna kršitev programsko-produkcijskega načrta brez soglasja nadrejenega oziroma brez objektivnih razlogov nedopustna. V konkretnem primeru, kjer je radijski voditelj prekinil oddajo in izražal lastna stališča, nepovezana z oddajo, je vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija naložil direktorju radia pripravo poročila o vseh okoliščinah primera, da se ugotovi, ali je v tem primeru prišlo do kršitve programsko-produkcijskega načrta. O ugotovitvah in izsledkih bo v. d. generalnega direktorja poročal na naslednji seji programskega sveta."