Françoise Gilot, edina med Picassovimi ljubimkami, ki je naredila konec njunemu razmerju in ga zapustila, je umrla v bolnišnici na Manhattnu. Stara je bila 101 leto.

"Pa ja ne misliš, da boš ljudi zanimala?" ji je menda navrgel presenečeni Picasso, ko ga je obvestila, da ga zapušča. "Nikoli jih ne boš, vsaj ne zaradi same sebe. Če boš mislila, da si jim všeč, bo to v resnici samo neke vrste radovednost, ki jim jo bo vzbujala oseba, katere življenje se je tako intimno dotikalo mojega."

Zgornja napoved, popisana v knjigi Življenje s Picassom, se ni uresničila: v nasprotju z drugimi Picassovimi ženskami se je Françoise Gilot po njunem razhodu leta 1953 postavila na noge, še naprej ustvarjala, razstavljala in pisala knjige. Leta 1970 se je poročila z znanstvenikom Jonasom Salkom, ki je razvil prvo varno cepivo proti otroški paralizi, ter se ustalila v Kaliforniji. Kljub temu je njeno življenje najbolj zaznamovala desetletna zveza s Pablom Picassom, tudi zato, ker je o njej pisala v avtobiografiji Življenje s Picassom, ki jo je s Carltonom Lakom napisala leta 1964. Knjiga je bila mednarodna uspešnica, Picassa pa je tako razburila, da je prekinil vse stike tako s Françoise kot tudi z njunima otrokoma, Claudom in Palomo Picasso.

Avtoričino iskreno – in ne povsem nenaklonjeno – pisanje o velikem slikarju je navdihnilo hollywoodski film Surviving Picasso (1996), v katerem je vlogo Françoise Gilot upodobila Natascha McElhone, Pabla Picassa pa Anthony Hopkins.

Umetniška dela Françoise Gilot so shranjena v več kot ducatu svetovnih muzejev, med drugim v Metropolitanskem muzeju in Muzeju moderne umetnosti v New Yorku.

Tudi v umetničinih zrelih letih so njena dela dosegala visoke cene na dražbah. Njen portret hčerke Palome, Paloma à la Guitare (1965) je bil leta 2021 na dražbi prodan za 1,3 milijona dolarjev. Istega leta in za isto vsoto je bilo prodano tudi platno Living Forest (1977). Pred tem je bil njen dražbeni rekord 695 tisoč dolarjev: portret sedeče ženske Étude bleue (1953) je leta 2014 prodala dražbena hiša Sotheby’s.

"Ni splošno znano, da je bila Gilot umetnosti zavezana že dolgo pred odnosom s Pablom Picassom, na žalost je pogosto ostajala v njegovi senci," je po dražbi leta 2021 komentirala Sothebyjeva vodja prodaje Lisa Stevenson, povzema The New York Times.

Raje kot filozofija slikarstvo
Marie Françoise Gilot se je leta 1921 rodila v pariškem predmestju Neuilly-sur-Seine, v naročju premožne družine. Za umetnost se je zanimala že od najzgodnejših let, pri čemer jo je podpirala mati, ki je študirala umetnostno zgodovino. Kljub temu je na očetovo željo najprej študirala filozofijo, angleško književnost in pravo. A raje kot predavanja je obiskovala ure slikarstva in kmalu je postala študentka slovite Academie Julian pri profesorju Jeanu Souverbieju. Nanjo je sprva vplival Endre Rozsda, eden prvih madžarskih nadrealistov in eden izmed ustanoviteljev evropske šole te umetnostne smeri.

Svetovljanska umetnost
V življenju je veliko potovala po svetu – v mladosti Bretanja, nato Grčija, Tunizija, Senegal, Indija – in tudi te poti se zrcalijo v njenem ustvarjanju, ki med drugim zajema slikanje na platno, grafike in risbe s tušem.

Usodna miza v pariškem bistroju
Picasso je Francoise Gilot spoznal maja 1943, ko je bil še v razmerju z nadrealistično umetnico Doro Maar – ko je prvič videl Françoise, sta z Doro sedela pri sosednji mizi v restavraciji.

Françoise je kmalu po tistem večeru postala njegova muza in pozimi leta 1944 tudi njegova ljubimka: stara je bila 22, on pa 62 let. V slikarjevem ljubezenskem življenju sta bili takrat prav tako prisotni še Dora Maar in Marie-Thérèse Walter. S svojo mladostno zagnanostjo je Françoise navdihnila novo smer v umetnikovih portretih, kar je mogoče videti tudi v naslednjem desetletju njegovega ustvarjanja.

Začetna idila
V svojih upodobitvah je Picasso Françoise vedno povezoval z naravnim svetom. "Sprašujem se, kako naj podam idejo, da bolj pripadaš zelenjavnemu kraljestvu kot pa živalskemu. Nikoli prej še nisem čutil potrebe, da koga naslikam na tak način. Nenavadno je, kajne? Ampak mislim, da je pravilno. Predstavlja tebe." Tako je Gilot pozneje povzela slikarjeve besede.

V njuni zvezi sta se rodila dva otroka: Claude leta 1947 in Paloma dve leti pozneje. Ob vsem tem je Françoise še naprej slikala, in sicer ne po vzoru Picassa – privzela je barvit abstrakten slog, značilen za povojno pariško šolo; leta 1952 je imela uspešno razstavo v Parizu.

"Nobena ženska ne zapusti moškega, kakršen sem jaz"
A v tistem obdobju je Picasso na jug Francije že redno potoval brez nje in ni skrival, da se zapleta z drugimi ženskami. Septembra 1953 ga je zato obvestila, da ga namerava zapustiti.
"Nobena ženska ne zapusti moškega, kakršen sem jaz," je menda izjavil takrat. "Odvrnila sem, da se njemu morda zdi tako, ampak da jaz to zmorem in bom to tudi naredila. Moškega, ki je tako slaven in bogat, kot je on? Rekel je, da ne more verjeti."

Leta 1955 se je Françoise Gilot poročila s prijateljem iz otroštva, Lucom Simonom; v zakonu se jima je rodila hčerka Aurelia. Ločila sta se leta 1962, leto po tem, ko se je Picasso v drugo poročil, in sicer z Jacqueline Roque.

Dokončen razkol
S Picassom sta ostajala v stiku vse do izida njene razvpite knjige. Po tem so jo začeli napadati tako Picassovi prijatelji kot francoska komunistična partija. Picasso sam si je prizadeval, da knjiga v Franciji ne bi izšla. Ker ni bil uspešen, je kaznoval njuna otroka – zavezal se je, da Clauda in Palome ne bo več videl, menda je svojo besedo držal do smrti.

Leta 1975 je umetnica objavila še umetniško avtobiografijo, Interface: The Painter and the Mask, ter knjigo Matisse in Picasso: prijateljstvo v umetnosti.

Po smrti drugega moža, Jonasa Salka, se je sredi devetdesetih ustalila na Manhattnu, obdržala pa je tudi majhen atelje v Parizu; ustvarjala in razstavljala je vse do leta 2021, še piše New York Times.

Leta 2012 je galerija Gagosian na Manhattnu gostila dobro obiskano razstavo Picasso and Françoise Gilot: Paris-Vallauris, 1943–1953, na kateri so bila zbrana dela, ki sta jih Picasso in Gilot ustvarila v letih njune zveze. Na vprašanje, ali je do partnerja ali njegovih slavnih prijateljev kdaj čutila tekmovalnost, je Gilot takrat odgovorila: "To mi ni nikoli niti padlo na pamet. Konec koncev sem začela slikati pri treh letih. Kot otrok ne razmišljaš na način 'jaz, jaz, jaz'. Tega nisi sposoben." Priznala pa je, da so veliki mojstri 20. stoletja nanjo imeli vpliv: "Pomagali so mi rasti. Zavedela sem se, da če so oni tako veliki, tudi jaz nisem neznansko majhna."

Françoise Gilot so leta 1999 gostili v radijski oddaji Nedejski gost: