Parlamentarni odbor je dal zeleno luč zakonskima predlogoma o šolski prehrani, ki ju je v DZ s podpisi volivcev vložil Inštitut 8. marec. Brezplačna kosila za vse, kar je predlagal Inštitut 8. marec, bi sicer uvedli leta 2027. "Ko je postalo jasno, da ima vlada namen prestaviti uvedbo zastonj šolskih kosil za vse otroke na leto 2027, smo znotraj koalicije dosegli, da se v zakon vpiše subvencija za šolsko prehrano za 4. dohodkovni razred ter polovična subvencija za 5. dohodkovni razred," so ob tem sporočili iz stranke Levica.

Tako bi torej s šolskim letom 2024 začela veljati višja meja za subvencioniranje kosil in bi brezplačno kosilo prejelo več otrok. Po besedah poslanke Tatjane Greif (Levica) želijo s tem ublažiti stiske tistih, ki so trenutno na meji, ko bi jim pripadala subvencija. "Ker pa v Levici delimo stališče predlagateljev zakona, da mora ta določba začeti veljati čim prej, torej že s prihodnjim šolskim letom, bomo naredili vse, da se ta rešitev realizira do konca zakonodajnega postopka," so poudarili v Levici.

Prepričani so, da ima prehrana v šolah dva namena – "vzgojnega, s katerim spodbujamo zdrav odnos do hrane in dobro kulturo prehranjevanja, ter socialnega, s katerim omogočamo otrokom, da od šolskega časa odnesejo kar največ znanja, ne glede na njihov socialni položaj. Dejstvo je, da se lačen otrok ne more učiti."

Šolam želijo dati možnost, da se ustrezno pripravijo

A vlada je opozorila, da veliko šol prostorsko in kadrovsko ni pripravljenih na takšno povečanje števila kosil, kar se bo po uveljavitvi sprememb zagotovo zgodilo, zato želijo z zamikom začetka uporabe zakona šolam dati možnost, da se ustrezno pripravijo.

Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec je sicer poslance pozvala, naj se razširjeno subvencioniranje kosil uveljavi že jeseni 2023, a so v koaliciji opozorili, da tako velikih sprememb ni mogoče uvajati čez noč. Tudi proračunska sredstva so omejena, je opozorila Vera Granfol (Svoboda).

V SDS-u so predlagali, da bi brezplačna kosila omogočili tudi dijakom, saj je, kot je dejala Alenka Helbl (SDS), zelo pomembno, da imajo tudi oni v šoli zagotovljen vsaj en topel obrok. A je bil člen, na katerega je bilo vloženo dopolnilo SDS-a o tem, s predhodnim dopolnilom vlade črtan, zato je postalo dopolnilo SDS-a brezpredmetno in odbor o njem ni glasoval.

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je v razpravi opozoril, da pri predlaganih spremembah obeh zakonov tehnično gledano ne gre za uvajanje brezplačnih kosil, ampak za uvajanje 100-odstotnega subvencioniranja od države. Zato je vlada predlagala ustrezna tehnična dopolnila, ki jih je odbor potrdil. Predlagala je tudi dopolnilo, da bodo učenci brezplačno kosilo dobili le, če se bodo nanj prijavili, ter dopolnilo, da bodo morali starši kosilo plačati, če ne bo pravočasno odjavljeno in ne bo prevzeto. Odbor je potrdil obe dopolnili.

Preverili bodo, ali lahko uvedejo osrednje šolske kuhinje

Zakonski predlog Inštituta 8. marec je predvideval črtanje določbe, po kateri lahko šole nabavo, pripravo in razdeljevanje obrokov s pogodbo prenesejo na zunanjega izvajalca, a je bilo črtanje zavrnjeno.

Javna služba je urejena v 1. členu novele in v njej tudi ostaja. Amandmaji koalicije izvedbo zgolj prestavljajo na leto 2027. Iz novele so bile črtane določbe glede outsourcinga, ki so bile urejene v 2. členu novele. To sta ločeni vprašanji, saj javna služba pomeni drugačno ureditev načina financiranja šolske prehrane — uvedba javne službe pomeni, da se stroški plač kuharjev in kuharic in materialni stroški financirajo iz državnega proračuna in ne več na tržni način, iz cene kosil.

Vse te spremembe mora sicer na plenarni seji potrditi še državni zbor.

Raziskava pokazala, da veliko otrok pride v šolo lačnih

Mednarodna raziskava glede bralne pismenosti PIRLS, v kateri sodeluje tudi Slovenija, je ugotavljala tudi občutek varnosti in počutja v šolah. Pokazala je, da je naraslo število otrok, ki vedno pridejo v šolo lačni, z dobrih 12 odstotkov na kar 25 odstotkov. Vsak dan ali skoraj vsak dan se ob prihodu v šolo počuti utrujenih približno 46 odstotkov učencev, lačnih pa približno 40 odstotkov. Koordinatorica raziskave Eva Klemenčič Mirazchiyski je tedaj povedala, da gre za naraščajoč trend tudi na mednarodni ravni, ki pa je v Sloveniji še nekoliko izrazitejši.