"Na prizadetih območjih je ves čas aktivnih okoli 350 prostovoljcev Rdečega križa Slovenije (RKS), ki razdeljujejo hrano, vodo, higienske potrebščine, čistila, zdravila, po potrebi tudi oblačila," je povedal Matic Slapšak iz Rdečega križa Slovenije. V Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem, kjer je stanje najresnejše, so prostovoljci tamkajšnjega območnega združenja zbirali tudi plenice za otroke in odrasle.

Prostovoljci območnih združenj se sicer že od začetka dejavno vključujejo v nudenje pomoči, je spomnil Slapšak. Tako so med drugim v Zagorju ob Savi s člani tamkajšnjega območnega združenja pomagali vzpostaviti nastanitveni center in nastaniti 250 ljudi.

V sodelovanju s civilno zaščito so dejavno pomagali pri organizaciji dveh prostorov za evakuirane. V Osnovni šoli Rečica ob Savinji so nastanili 873 ljudi, med njimi turiste iz kampa Menina. Trenutno prostovoljci na Škofjeloškem ljudem delijo vodo, hrano in zdravila, je dejal in dodal, da prostovoljci v sodelovanju s civilno zaščito tudi dežurajo ob rekah in nasipih ter tam, kjer grozijo zemeljski plazovi.

Omenil je tudi mednarodno humanitarno pomoč kolegov iz Hrvaške, Poljske in Madžarske. "Pomoč smo nemudoma poslali v naša območna združenja na Koroškem," je dejal.

Mojca Kepic iz Slovenske karitas je povedala, da jih župnijske Karitas obveščajo o neverjetnih razsežnostih poplav in škode ter tudi o izjemni solidarnosti. Več kot 430 prostovoljcev Karitasa je v teh dneh pomagalo pri razdeljevanju vode, hrane, oblačil, nastanitvah prebivalcev ter pri čiščenju stanovanj in okolice v prizadetih krajih. Pri tem so pomagali 5380 osebam.

"Pomoč prizadetim gospodinjstvom se bo nadaljevala v prihodnjih dneh in tednih, predvsem z zagotavljanjem osnovnih pogojev za bivanje. Ob tem so hvaležni za veliko podporo posameznikov, ki so darovali 407.183 evrov. Sredstva so posredovana škofijskim Karitas na prizadetih območjih," je dejala.

Akcijo zbiranja materialne pomoči začenjajo v sodelovanju s podjetjema Mercator in Hofer. Zbirajo zapakirano hrano, higienske pripomočke, čistila, krtače in krpe za čiščenje, posteljnino, brisače, papirnate brisače, damske vložke, otroške plenice, metle ter lopate. Oblačil za zdaj ne zbirajo, ker jih imajo v regijskih skladiščih trenutno dovolj.

Pet milijonov evrov iz prvega paketa pomoči, ki jih bodo dobili od vlade, bodo namenili za pomoč najbolj prizadetim občinam na Štajerskem, Koroškem, Škofjeloškem in v okolici Ljubljane.

Dva tisoč prostovoljcev pripravljeno pomagati

Na Slovenski filantropiji so se na poplave po navedbah vodje terenskega odziva Tine Velišček odzvali z aktiviranjem baze, kamor se vpisujejo prostovoljci, ki so pripravljeni nuditi pomoč. "Ta obrazec je na naši spletni strani. Trenutno je prijavljenih že blizu 2000 ljudi iz celotne Slovenije, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč s fizičnim delom, s prevozi ali s kakšno drugo pomočjo, na primer psihološko," je dejala Velišček.

Ko jih lokalne organizacije s terena pokličejo, da potrebujejo pomoč, prostovoljce pozovejo na pomoč na določeno lokacijo. Včasih zagotovijo tudi koordinatorja, sicer pa je vloga Slovenske filantropije, kot pravi, bolj v tem, da prostovoljce usmerja tja, kjer je potrebna pomoč.

Konec tedna so izvedli pet terenskih akcij, v katere se je vključilo približno 100 prostovoljcev. Ogromno prostovoljcev se javlja za pomoč prizadetim v poplavah po vsej državi. "Res vidimo veliko solidarnost in pripravljenost pomagati ljudem na prizadetih območjih," je dejala.

Poudarila je, da materialnih donacij za zdaj še ne zbirajo, ljudi, ki želijo pomagati, pa napotujejo na zbirne centre. Ob tem je Kepic pozvala ljudi, ki bi radi šli takoj na teren, k potrpežljivosti. Več pomoči bo potrebne v prihodnjih dneh, ko voda odteče in gasilci opravijo svoje delo, saj bo potrebna pomoč pri čiščenju, je še dodala.

Aktiviranih 25.000 gasilcev

"Od začetka ujme do današnjega dne se je v celotni državi aktiviralo 25.000 prostovoljnih gasilcev, na terenu imamo tudi 787 vozil z vso potrebno opremo za pomoč ljudem v tej hudi naravni nesreči," je pojasnil predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik.

Na kritičnih območjih pa je na pomoč prišlo še 4700 dodatnih gasilcev iz drugih regij. Po njegovih besedah ljudje najbolj potrebujejo agregate za nadomeščanje električne energije in potopne črpalke za črpanje vode. V reševanje ljudi s poplavljenih območij je bilo sicer vključenih tudi sedem čolnov gasilske zveze.

Zbiranje pomoči v zamejstvu in po svetu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v dopisu rojakom v zamejstvu in po svetu zahvalil za izraze podpore in sočutja. "Spet se je pokazalo, da je mreža slovenske solidarnosti razpeta čez vse celine in da slovenska duša presega vse meje," je dodal.
Solidarnost so že pokazali Slovenci v Italiji. "To je naravna odločitev, ker to dokazuje, da se naravne nesreče ne ozirajo na meje, in to, kar se je zgodilo v Sloveniji, doživljamo, kot da se je zgodilo nam," je dejal Martin Lisjak, sodelavec ene od krovnih organizacij zamejcev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ).

Pri zvezi so se med drugim povezali v solidarnostno akcijo skupaj z drugo krovno organizacijo, Svetom slovenskih organizacij (SSO), civilno družbo, mediji, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, Kmečko zvezo in Zadružno kraško banko Trst Gorica. Akcijo bodo podrobneje predstavili v sredo, namenjena bo pa predvsem zbiranju sredstev na posebej za to odprtem transakcijskem računu pri ZKB-ju Trst Gorica.

Lisjak je ob tem še spomnil na lanski požar na Krasu, ki je gorel v Sloveniji in Italiji. "Bil je brezmejni ogenj in tako so bili brezmejni tudi slovenski gasilci," je opozoril na solidarnost slovenskih gasilcev. Po njegovem mnenju ni pomembno, v kateri državi živimo, saj je pomoč v krizi nekaj naravnega.

V Italiji akcije zbiranja pomoči med drugim potekajo še v občini Devin - Nabrežina, kjer organizirajo nabirko v obliki materialne pomoči. Podobno akcijo imajo v občini Zgonik.

Mladinski krožek Barkovlje pa zbira finančna sredstva, ki jih bodo nakazali na račun Rdečega križa Slovenije.

Medtem pa je svetnik stranke Slovenska skupnost v Deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine (FJK) Marko Pisani pozval predsednika FJK-ja Massimiliana Fedrigo, naj dežela čim prej s koordinirano akcijo pristopi na pomoč Sloveniji. Prepričan je, da je zdaj priložnost, da dežela vrne uslugo, ko je Slovenija lani pomagala pri gašenju požara na Krasu.

Zbiranje pomoči tudi v Porabju

Akcija zbiranja pomoči se pripravlja tudi v Porabju, kjer namerava Zveza Slovencev na Madžarskem združiti moči skupaj s tamkajšnjo Cerkvijo. Predvidoma prihodnji teden bo tako potekala akcija zbiranja sredstev v Porabju, na to pa nameravajo opozoriti tudi prek svojih medijev in drugih kanalov, je pojasnila predsednica zveze Andreja Kovač.

Skušajo pa stopiti v stik še s slovenskimi organizacijami, da dobijo informacijo o materialni pomoči, ki bi jo potrebovali prizadeti v poplavah, je dodala. "Porabci smo hvaležni, da kot narodna skupnost dobivamo podporo za delovanje, da sama skupnost ostaja, se razvija in po mojem mnenju vsi naši pripadniki mislijo tako, da se del tega (...) vrne tistim, ki to res potrebujejo," je dodala.

Ob ujmi v Sloveniji pa se vrstijo pobude k zbiranju pomoči tudi med rojaki drugod v tujini. Po družbenih omrežjih se vrstijo vprašanja, kako pomagati, in seznami organizacij, ki imajo več informacij o tem. Med drugim so v skupinah na družbenem omrežju Facebook, namenjenim Slovencem v Nemčiji in Belgiji, delili podatke Rdečega križa Slovenija, Slovenske karitas in drugih dobrodelnih organizacij, ki že imajo vzpostavljene transakcijske račune za zbiranje pomoči.