"Potrebujemo čim več rok za pomoč posameznikom, za pomoč po hišah, po objektih, na cestah, ulicah. Še vedno je ogromno stvari, ki se lahko rešujejo s pomočjo prostovoljcev," je novinarki Televizije Slovenija Lei Vornšek Pejovnik dejal župan Prevalj Matic Tasič. Po njegovi oceni bodo prostovoljci dobrodošli še nekaj tednov, morda celo mesec dni. "Kdor je pripravljen, ga bomo z veseljem sprejeli in bo imel kaj delati. Bomo pa poskrbeli, da bodo imeli tudi hrano in pijačo. (...) Ljudje se lahko obrnejo na štab v gasilskem domu."

Kot je dejal Tasič, v 13 dnevih ni bilo možno odstraniti vsega tega, kar so povzročile poplave. Največje težave imajo z muljem, ki ga na grobo odstranjujejo s stroji. "Potem je treba z grabljami, z lopatami, z metlami pometati prah. Ta zamuljen prah vohamo, dihamo. Zrak je onesnažen s prahom. Prahu smo sicer navajeni, ampak ne tega, ki verjetno vsebuje tudi kaj takega, kar ni ravno koristno za zdravje," je ponazoril.

Na Prevaljah hitijo tudi s postavljanjem mostov do vseh hiš in podjetij ter z urejanjem razdejane struge. Primanjkuje jim kamna, je poročala TV Slovenija. "Kamen rabimo za obzidavo brežin reke Meže, ker jih je reka Meža tam, kjer so bile suhe zložbe, razrušila. To so kilometri teh zložb, ki jih je treba narediti in nimamo časa čakat, da bo nekdo povedal, katere so prioritete, katere niso."

Potrebujejo učinkovito, dolgoročno zaščito pred poplavami, ki mora biti pripravljena do jesenskega deževja. "Kdor ima v slovenskem prostoru ali izven njega, prostor in čas in kapacitete za gradnjo betonskih brežin lepo prosim pri nas so dobrodošli," je pozval Tasič.

Druga prioriteta je zgraditi 6 kilometrov vodovoda. "Mi zdrave pitne vode na Prevaljah in del Raven še kar nekaj časa ne bomo imeli, zato smo mi že v petek štartali z izgradnjo vodovoda," je sklenil župan Prevalj.

V občini Nazarje očistili večino poplavljenih objektov

"Imeli smo ogromno pomoči prostovoljcev, in zato smo veliko že postorili. Sanacijski ukrepi, kot so čiščenje vodotokov in obnova cest, nas seveda še čakajo, a osnovne stvari, kot je odstranjevanje odpadkov iz poplavljenih objektov in čiščenje mulja, smo opravili, bolj ali manj vse je v grobem počiščeno," je za STA povedal župan občine Nazarje Matej Pečovnik.

Upa, da se ne bo ustavilo odvažanje odpadkov, ki so jih na poplavljenih območjih zbrali v preteklih dneh, saj gre resnično za velike količine. Poplavljena sta bila med drugim podružnična šola in vrtec v Šmartnem, kjer zdaj po besedah župana potekajo intenzivna dela, da bi prostore uredili do začetka šolskega leta.

Prevoznost cest so v občini Nazarje večinoma vzpostavili že dan ali dva po poplavah. Vodovodna oskrba je vzpostavljena, a je nujno prekuhavanje vode. Domovi niso tako ogroženi, da bi bilo za zdaj nujno iskati za občane nadomestne lokacije za gradnjo, so se pa nekatere družine začasno preselile k sorodnikom ali nadstropje višje, dokler se kleti in pritličje, ki so bili poplavljeni, ne posušijo in prenovijo. V prihodnje bi lahko nekateri sicer po besedah Pečovnika razmišljali o selitvi, saj jim je hiše že večkrat poplavilo, zato občina preučuje možne lokacije.

Veliko škodo so v ujmi v teh krajih utrpela podjetja, med drugim BSH hišni aparati, kjer je poplavilo proizvodne prostore. "Redka so tista, ki danes že normalno obratujejo," je povedal župan. Voda je med drugim uničila centralno čistilno napravo, ki so jo tri občine nedavno obnovile. "Škoda je ogromna," je še dejal Pečovnik.

V Moziru jih čaka čiščenje kmetijskih zemljišč

Najbolj nujne zadeve po ujmi so urejene tudi v občini Mozirje. "Trenutno imamo samo dve domačiji, kjer še ni dostopa," je za STA povedal župan Ivan Suhoveršnik. Tudi on je hvaležen prostovoljcem, ki so pomagali pri čiščenju v zadnjih dneh, v nadaljevanju pa v njegovih krajih potrebujejo predvsem pomoč težke mehanizacije. Župan je opozoril, da se bo treba lotiti še čiščenja kmetijskih zemljišč, na katerih so ogromne količine gramoza. "Velike težave imamo tudi s plazovi in bojimo se, kaj bo, če bodo še kakšni močnejši nalivi," je dejal.

Za zdaj so v občini našteli okoli deset hiš, ki niso več primerne za bivanje. "Ni jih odneslo, ampak so tako spodjedene ali pa na tako izpostavljenem poplavnem zemljišču, da je bolje, da jih porušimo," je dejal župan. Stanovalci so se zatekli k svojcem ali prijateljem ali pa v občinske namestitve.

V Braslovčah se je moralo preseliti 73 družin

V občini Braslovče se trenutno po besedah župana Tomaža Žoharja osredotočajo predvsem na odvažanje zbranih odpadkov. "To so velikanske količine, praktično iz vsake hiše, poplavljenih je bilo namreč 257 stanovanjskih objektov," je pojasnil za STA.

Odvažajo tudi velike količine mulja in ostalih naplavin, ki so jih povzročile poplave. Po besedah župana je nujno praznjenje greznic, ker so polne mulja, opravljajo pa tudi že nujna sanacijska dela na porečju reke Savinje, da se ob morebitnem novem deževju preprečijo poplave.

V občini Braslovče se je moralo zaradi ujme preseliti 73 družin. Nekateri so se umaknili v zgornja nadstropja svojih hiš, a to bo po besedah župana lahko težava, ko se bo začela kurilna sezona. Nekaj družin so namestili v občinska stanovanja, večina pa jih je poiskala zavetje pri svojcih ali prijateljih.

Občina medtem išče trajne rešitve. "Imamo identificirano lokacijo za nadomestno gradnjo, ki pa še ni potrjena, saj so potrebne nadaljnje analize. Verjetno bomo selili dve naselji z namenom zagotovitve dolgoročne poplavne varnosti na celotnem porečju reke Savinje," je povedal Žohar. Zelo dobrodošla je po njegovih besedah tudi psihosocialna pomoč na terenu, saj so ljudje obupani.

V nekaterih šolah Zgornje Savinjske doline in na Koroškem bodo morali prilagoditi ali zamakniti pouk

"Še zmeraj vzpostavljamo cestne povezave med posameznimi naselji in kmetijami. Ker so Luče trenutno zelo težko dostopne, delamo z mehanizacijo, ki jo pač imamo na voljo," je danes za STA povedal župan občine Luče Klavdij Strmčnik. Vzpostavitev cest je pomembna tudi zaradi izvajanja šolskih prevozov, saj se bo kmalu začela šola.

Strmčnik podpira idejo, da bi se novo šolsko leto na prizadetih območjih začelo nekaj dni pozneje kot običajno. "To ne bi bilo slabo, saj je pri nas večina učencev vozačev in naše ceste so trenutno res slabe," je dejal.

Nekateri šolski objekti so zdaj namenjeni tudi štabom civilne zaščite ali skladiščem zbrane humanitarne pomoči. V Gornjem Gradu so narasle vode tudi poplavile del šolskih prostorov, a jih bodo po besedah tamkajšnjega župana Antona Špeha do 1. septembra očistili.

Na novinarski konferenci je predsednik Združenja mestnih občin in župan Slovenj Gradca Tilen Klugler dejal, da v Črni na Koroškem in Mežici najverjetneje še dolgo ne bo mogoče organizirati normalnega pouka. V prizadetih občinah se bo morda organizirala tudi šola na daljavo. Pri tem se je naslonil na besede ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo, ki je v ponedeljek obiskal Slovenj Gradec.

Težavo ponekod predstavlja prevoz do šol. "Pri nas je 16 regionalnih cest, po katerih poteka prevoz šolskih otrok, popolnoma uničenih, tu bodo nastali dodatni stroški, saj bomo morali otroke voziti po drugih cestah s kombiji in avtobusi," je dejal Klugler.

Oskrba z elektriko povsod po občini Luče

Oskrba z elektriko je po besedah župana Luč Strmčnika vzpostavljena povsod po občini, ponekod sicer še vedno prek agregatov. Tudi vodooskrba je zagotovljena, je pa še vedno priporočeno prekuhavanje vode iz javnega vodovodnega omrežja.

S prebivalci naselja Struge, ki jim je ujma uničila ali poškodovala hiše, je danes predviden sestanek, na katerem se bodo pogovorili o mogočih rešitvah. "Statik je pregledal stanje in danes bodo ljudje povedali, kakšne so njihove želje. Za tiste, ki bodo to želeli, bomo poskušali zagotoviti nadomestno lokacijo za nove hiše," je pojasnil župan.

Tiste, ki niso imeli druge možnosti začasnega zatočišča, so naselili v turistične objekte. Obisk turistov v teh krajih je še vedno odsvetovan. "Z županjo sosednje občine Solčava Katarino Prelesnik sva izdala odredbo o zaprtju turističnih nastanitvenih kapacitet za čas aktivacije načrta za zaščito in reševanje v primeru poplav, ker res ni primerno, da bi zdaj vabili k nam turiste. Infrastruktura je tako uničena, da se z običajnim avtomobilom težko prevažaš med naselji," je povedal Strmčnik.

Najbolj nestrpno pričakujejo ponovno vzpostavitev glavne cestne povezave Ljubno ob Savinji–Luče, ki vodi potem naprej še v Solčavo. "Danes je predviden sestanek na terenu, da se potrdi projektna rešitev za novo škarpo, da se potem lahko začne čim prej graditi. Ta povezava je za nas ključnega pomena, ker po njej potekajo vse dnevne migracije," je dejal. Po njegovih besedah bodo zgradili zaščitni zid med reko Savinjo in cesto nad naseljem Struge proti Lučam, kjer so poplave odnesle okoli 120 metrov ceste.

Vlada je medtem na spletni strani o pomoči tujih držav v ujmi prizadeti Sloveniji navedla, da so iz Češke prek mehanizma EU-ja na področju civilne zaščite prispeli trije montažni mostovi, ki jih bodo postavili v Črni na Koroškem in Lučah.

Večina objektov, ki so bili poplavljeni, je bilo v zadnjih dneh, tudi ob pomoči številnih prostovoljcev, očiščenih naplavin, ob pomoči vojske so tudi že začeli razkuževanje. Po besedah župana Luč se bo treba posvetiti še čiščenju naplavin in plazov s kmetijskih površin in manjših cest.

Na Ljubnem ob Savinji odstranjujejo odpadke in popravljajo ceste

V občini Ljubno ob Savinji se po besedah župana Franja Naraločnika trenutno ukvarjajo predvsem z odstranjevanjem odpadkov, ki so bili zbrani na poplavljenih območjih in jih zdaj pospešeno odvažajo, da ne bi predstavljali tveganja za zdravje in okolje. V omenjeni občini je še vedno neprevoznih več lokalnih cest, ki jih zdaj zasilno popravljajo, da omogočijo normalno oskrbo prebivalcev, nekaj težav je še vedno tudi na vodovodnem omrežju.

Trenutno imajo razseljenih še 13 družin, druge so se lahko vrnile na svoje domove. Za razseljene družine so našli začasna zatočišča, kot eno od mogočih trajnih rešitev zanje pa je Naraločnik omenil možnost, da se jim ponudijo prazne hiše, ki bi jim jih občina pomagala obnoviti.

Ogromna škoda tudi v občini Laško

Občina Laško je bila zaradi poplavljenih cest več dni odrezana od sveta. Zalitih je bilo več kot 120 objektov, 25 je ljudi preseljenih, pojavil se je nov velik plaz, ki ogroža hišo, ogromno škode je na komunalni in cestni infrastrukturi ter občinskih stavbah. Sanacija brez pomoči države ne bo možna, opozarja župan Marko Šantej. Škodo je utrpelo tudi zdravilišče Thermana, kot navaja Radio Slovenija, naj bi bilo štiri milijone evrov neposredne škode, okoli dva milijona pa zaradi izpada dohodka. Ker je zalilo strojnico, so bazeni trenutno zaprti, ostale storitve delujejo.

V Gornjem Gradu težave z gradnjo obvoznice

V Gornjem Gradu, kjer je reka Dreta poškodovala vse lokalne mostove, pospešeno čistijo strugo Drete, da bi preprečili poplave ob morebitnih novih nalivih. "Število prostovoljcev smo omejili, saj potrebujemo predvsem gradbene stroje," je za STA povedal župan Anton Špeh.

Tudi v tej občini danes odvažajo velike količine odpadkov, ki so jih zbrali v preteklih dneh, in sanirajo še zaprte lokalne ceste. Popis škode po poplavah se šele začenja, po trenutnih podatkih pa je bilo v ujmi v tej občini uničenih okoli sto stanovanjskih hiš. Večina družin, ki je morala zapustiti dvoje domove, se je zatekla k sorodnikom, eno družino so naselili v občinsko stanovanje. Priporočilo za prekuhavanje vode so odpravili, ker so analize pokazale, da voda ni oporečna.

Ujma pa je prekrižala načrte za gradnjo obvoznice v Gornjem Gradu. Po besedah župana je bilo že vse pripravljeno za betoniranje viadukta, a je voda odnesla del konstrukcije. Po trenutnih ocenah je bilo povzročene za najmanj milijon evrov škode in najmanj šest mesecev zamude na projektu, ki bi sicer moral biti končan do aprila 2024.

V Mežici zaradi ujme razseljenih 14 oseb

V Mežici je zaradi posledic ujme razseljenih 14 oseb, ki jim je svoji stanovanji ponudila tudi občina. Občani morajo vodo za pitje še vedno prekuhavati, medtem ko plina še nekaj časa ne bo. "Govorimo o mesecih," je na izredni seji občinskega sveta dejal župan Mark Maze.

V Mežico je na pomoč pri odpravljanju posledic naravne nesreče priskočilo veliko vojakov. Po podatkih občinske civilne zaščite je v mežiški osnovni šoli nastanjenih sto slovenskih vojakov, nastanjeni so še vojaki iz Severne Makedonije, Srbije in BiH-a. Prostore šole bodo izpraznili do 24. avgusta, da bodo lahko šolo pripravili na pouk, pa je občinskim svetnikom povedal strokovni sodelavec civilne zaščite občine Mežica Nenad Donau.

Poleg tega so vojaki Slovenske vojske nastanjeni tudi v posebni samooskrbni bazi nad Mežico, a podatkov o številu teh vojakov pri civilni zaščiti nimajo. Vojaki iz Mežice odhajajo na pomoč tudi v druge prizadete kraje, v Mežici pa so skupaj z makedonskimi vojaki postavili tudi most čez reko Mežo. Narasla reka je namreč v ujmi odnesla vse tamkajšnje mostove, razen ene brvi, in poškodovala pet hiš, osem pa je delno poškodovanih in še potrebujejo pregled stroke.

Glavna prioriteta občine je vsem, ki so zaradi ujme izseljeni iz svojih bivališč, poiskati nastanitve, je dejal župan Maze. Svetnikom je pojasnil, da so jim dali na voljo svoji dve občinski stanovanji, a sta ti v 5. nadstropju in zato za starejše neprimerni. Glede ostalih možnosti in razpoložljivih stanovanj pa je dejal, da je te zadeve prevzela vlada, zato sam kaj več ne more povedati. Donau je sicer dejal, da imajo vsi razseljeni urejeno začasno nastanitev.

Zelo veliko škode je v ujmi utrpelo tudi gospodarstvo v mežiški občini, veliko je tudi poškodovanih cest. Glavna cesta proti Prevaljam je še vedno prevozna samo za intervencijska vozila in tista, namenjena sanaciji razmer na cestah, zato ves ostali promet med Mežico in Prevaljami usmerjajo na mejni prehod Reht v Avstrijo, mimo Pliberka in nazaj proti mejnemu prehodi Holmec. Cesta iz Mežice do Črne je prevozna.

V občini je evidentiranih 22 plazov oz. posedov, precejšnjo težavo predstavlja poškodovana plinska napeljava. Po županovih besedah so bili vsi vključeni v reševanje tega problema danes na terenu in so ugotovili, da so napeljave uničene, za sanacijo pa je treba najprej pripraviti projekt. Sicer pa je župan med nujne ukrepe v občini izpostavil tudi čimprejšnjo sanacijo struge reke Meže. V občini bodo izvedli tudi več analiz tal.

Na današnji izredni seji, na kateri je bil del svetnikov tudi kritičen do nekaterih odločitev ali nesprejetih odločitev civilne zaščite, je Donau uvodoma izpostavil "zelo velike izzive", s katerimi so se spopadali. To so bili pretrgane prometne poti, odsotnost signala mobilne telefonije, deloval je samo operater Telemach, porušeni mostovi in nedelovanje ali slabo delovanje repetitorjev. Poudaril je tudi, da so se po pomoč k njim obračali tudi številni prebivalci sosednje Črne in Žerjava.

Ocenil je, da so zadeve obvladovali vse od začetka in da so zadeve tudi zdaj pod nadzorom, čeprav se del svetnikov s tem ni strinjal. Je pa poveljnik občinske civilne zaščite Igor Pšeničnik poudaril, da so po vsem dogajanju izredno utrujeni in da občane prosijo za razumevanje. Sam je denimo v enem dnevu na telefon prejel tudi 870 klicev.

Na seji so sicer poudarili pomen vsakršne pomoči, ki so jo prejeli, tudi pomoči kmetov, lastnikov gradbene mehanizacije, domačih in gasilcev od drugod, domačinov, šolarjev ter številnih drugih prostovoljcev. Po nekaterih začetnih težavah v koordinaciji je župan za to 8. avgusta pooblastil občinskega svetnika Luko Krofa, ki je svetnikom danes predstavil, kako je potekala koordinacija. Skupno so s prostovoljci izvedli 209 akcij, za katere so potrebovali 1181 posameznikov delovne sile.

V občinah na Goriškem še zbirajo prijave škode po neurju

V občinah Nova Gorica, Renče - Vogrsko in Miren - Kostanjevica še zbirajo prijave o škodi, ki jo je neurje 24. in 25. julija povzročilo tamkajšnjim prebivalcem. Oškodovanci, ki so jim neurja povzročila škodo na zemljiščih, stavbah, infrastrukturi in vodotokih, jo morajo na posebnih obrazcih prijaviti do ponedeljka.

"Poleg škode, ki jo je velika toča prizadela na zasebnih stavbah, je nastala tudi ogromna škoda na poslovnih in javnih objektih. Prav tako je veliko škode povzročila na vozilih in na kmetijskih površinah. Kot občina pa smo najprej pristopili k pregledu škode, ki je nastala na naših javnih objektih," je za STA povedal župan občine Renče - Vogrsko Tarik Žigon.

Najhuje sta bili med javnimi objekti poškodovani podružnična osnovna šola v Bukovici in Osnovna šola v Renčah. "Ostali objekti, ki so v naši lasti, kot so krajevne skupnosti, balinišče v Renčah in drugi objekti, so bili prav tako poškodovani. Na vseh smo naredili popis škode, jih poslikali in nekatere že delno sanirali," je še povedal župan. Podružnično osnovno šolo v Bukovici so morali že po nekaj dneh prekrivati, saj je prišlo do velikega vdora vode.

Poškodbe, ki jih je povzročila velika toča, ki je klestila v delu Spodnje Vipavske doline, niso nastale le na strehah, pač pa tudi na fasadah, oknih, strešnih oknih, roletah in drugem. Žigon je zato hvaležen nekaterim podjetjem, ki so hitro pristopila na pomoč pri oceni škode in pripravi predračunov za njeno sanacijo.

Veliko škodo so utrpeli tudi poslovni objekti, med katerimi je bila strešna kritina najbolj poškodovana na Goriških opekarnah, Šampionki in Okroglici. Močno so poškodovane tudi kmetijske površine, nekateri sadovnjaki in vinogradi bodo potrebovali več let, da si bodo opomogli.