Avgustovske poplave so v Savinjski dolini zalile več kot 500 hiš, v občini Braslovče pa so morali začasno preseliti družine iz okoli 150 hiš v Letušu. Medtem ko župan Braslovč Tomaž Žohar glede morebitne preselitve dela Letuša čaka na končno mnenje strokovnega sveta za obnovo, pa predstavnik braslovške civilne iniciative za varno okolje Bojan Arčan meni, da se o izselitvi ne bi pogovarjali, če bi država uredila brežine Savinje in Pake. Kot je opozoril, so te namreč vezane z navadno žico.

Arčan je povedal, da so zbrali že 80 podpisov proti izselitvi. Dejal je, da je levi breg Savinje v Letušu, ki so ga poimenovali Roje, slepo črevo braslovške občine. V naselju so brez kanalizacije, razsvetljave, optike, imajo tudi zelo slab asfalt, ki je prepotreben preplastitve. Opozoril je tudi, da država že 25 let na brežinah ni naredila popolnoma nič. "Če bi bile na brežinah skale, zidane in povezane z betonom, se med avgustovsko poplavo hiše sploh ne bi porušile, brežine bi bile še danes tam, kjer so bile, o naši izselitvi pa sploh ne bi razpravljali," pravi Arčan.

Dodal je, da je bilo po avgustovski vodni ujmi na brežinah Savinje in Pake v tednu dni narejenega več kot v zadnjih 20 let. Zatrdil je, da njihovi domovi, kot navajajo nekateri mediji, niso bili poplavljeni štirikrat. Štirikrat so bili po besedah Arčana poplavljeni objekti v bližini reke Pake, ki ima napačen izliv pod kotom v reko Savinjo.

Poplavno varnost prebivalcev Savinjske doline bi povečali suhi zadrževalniki

Da bi preprečili morebitne nove poplave v jeseni, so se župani občin Spodnje Savinjske doline z Direkcijo za vode dogovorili, da v 14 dneh skupaj za vsako občino posebej preučijo, katera nujna sanacijska dela bodo izvedli na Savinji, je za Radio Slovenija poročal novinar Matija Mastnak.

Sorodna novica Prebivalci Strug še vedno ne vedo, ali se bodo lahko vrnili v ta kraj

Župan Prebolda Marko Repnik je za Radio Slovenija pojasnil, da gre za nujna vzdrževalna in sanacijska dela po poplavah, ki so poškodovale tudi brežine, in rečne struga. Posledice tokratnih poplav bi bile sicer precej manjše, če bi suhe zadrževalnike v tem delu države že uredili, poudarja hidrolog Rok Fazarinc. "Recimo med Letušem in malimi Braslovčami – tisto bi zagotovilo varnost prebivalcev malih Braslovč. Zadrževalniki pri zgoraj pri Latkovi vasi in Šempetru pa bi zagotovili poplavno varnost Rojam, Vrbju in naprej," je pojasnil za Radio Slovenija.

Postavitev zadrževalnikov je sicer del 300-milijonske naložbe, ki jih država namerava financirati pretežno z evropskimi sredstvi. To pa pomeni, da morajo z deli končati leta 2027.

Zadnji dan za oddajo vloge kateremukoli CSD-ju

Prizadeti v poplavah lahko sicer le še danes vlogo za uveljavljanje izredne denarne pomoči vložijo na kateremkoli centru za socialno delo (CSD), od srede naprej pa bo to mogoče le na krajevno pristojnih CSD-jih.

Pomoč naj bi država izplačala konec tega ali na začetku prihodnjega meseca. Upravičenci bodo morali z računi dokazati, da so s prejetim denarjem nadomestili v poplavah uničene stvari.