Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj, ne glede na šport (na dnu novice ste vabljeni k pregledu novic ob prejšnjih obletnicah portala).
Vabljeni k sodelovanju
Športni SOS deluje tudi v avdioobliki ‒ naročite se na podkast SOS-odmev!
2200. Koliko je znašala največja razlika, s katero je bil v skupinskem delu premagan poznejši svetovni prvak v košarki? Koliko je sploh takih primerov, da prvak ni bil neporažen na prvenstvu?
Andraž Zorko
Začnimo pri koncu, razmerje je skoraj izenačeno. Desetkrat do zdaj se je namreč zgodilo, da prvak na celotnem turnirju ni bil premagan, devetkrat pa se je uresničil scenarij, da je na poti do zlata utrpel vsaj en poraz.
Prvak je najvišji poraz utrpel za 15 točk, zanimivo, zgodilo se je prav v naši državi, in sicer v ljubljanski dvorani Tivoli, ki je zaključni turnir svetovnega prvenstva gostila leta 1970. Takrat je Sovjetska zveza premagala Jugoslavijo s 87:72, razlika je znašala torej 15 točk. Tekma je bila nekaj posebnega, saj takrat niso poznali polfinala in finala, ampak se je v zaključku igrala finalna skupina. Razpored je določil, da se bosta Jugoslavija in Sovjetska zveza med seboj pomerili v zadnjem krogu. Ne glede na razplet pa je bilo že jasno, da bodo gostitelji osvojili naslov svetovnega prvaka.
Druga najvišja razlika je znašala devet točk. Sovjetska zveza je namreč leta 1959 premagala Brazilijo s 73:64. Tudi takrat je o prvaku odločala finalna skupina, v tej je imela najboljši izkupiček Brazilija, ki je izgubila le proti Sovjetski zvezi. Evropska ekipa je sicer dobila vse tekme in bi morala postati prvak, a v zadnjem krogu zaradi političnih vzrokov ni želela igrati proti Formozi (današnji Tajvan), tekma je bila registrirana z izidom 2:0 za Formozo, Sovjetska zveza pa je bila administrativno uvrščena na dno lestvice (za njo je bila le še Bolgarija, ki prav tako ni želela odigrati tekme).
Tretja najvišja razlika (in prva med omenjenimi, kjer je bil vendarle odigran tudi (pol)finale, pa je bila dosežena na prvenstvu leta 1990, kjer je Jugoslavija osvojila naslov, v predtekmovalni skupini pa je morala priznati premoč Portoriku (82:75, razlika je torej znašala sedem točk).
Jugoslavija je bila leta 2002 zadnja, ki je na poti do zlata utrpela poraz (in to kar dva), vsi naslednji prvaki pa so slavili brez enega samega poraza (Španija 2006 in 2019, ZDA 2010 in 2014 ter Nemčija 2023).
2201. Kaj pa na evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah? Koliko je tam znašal najvišji poraz zmagovalca turnirja?
Andraž Zorko
Na evropskih prvenstvih so prvaki utrpeli 25 porazov, najvišjega je imela Grčija, ki je leta 1987 na domačem turnirju v predtekmovanju izgubila proti Španiji kar s 106:89 (to pomeni 17 točk razlike).
Na olimpijskih turnirjih je bil najpogostejši scenarij ameriška zmaga brez poraza, olimpijski prvaki so tako skupaj izgubili le štirikrat. Najvišji poraz je leta 1988 doživela Sojvetska zveza, ki jo je Jugoslavija v Seulu premagala z 92:79 (13 točk razlike).
2202. Katera reprezentanca pa je na vseh treh omenjenih turnirjih največkrat presenetila poznejšega zmagovalca?
Andraž Zorko
Največ tovrstnih zmag ima Španija, in sicer kar 7, sledita ji Italija, Sovjetska zveza (obe po štiri) ter Jugoslavija in Srbija (po tri). Na tej lestvici je tudi Slovenija, ki je leta 2005 v predtekmovanju premagala Grčijo z 68:56.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje