"Neutrudno je raziskoval in premikal meje etra in enako drzno humorja. Bil je pronicljiv, oster in duhovit družbeni komentator in kritik. /.../ Sašo Hribar je sovražil nesmisle, zato ne preseneča, da je bil vztrajen borec za javno RTV," je še dejal Forbici, ki je govor začel z besedami: "Sašo Hribar je bil in ostaja legenda RTV Slovenija."

"Sašo je do zadnjega izražal svoje nezadovoljstvo."
Predsednik uprave Zvezdan Martić je Hribarja označil za borca. "V času, ko se večina bori zgolj za lastne pravice in ugodnosti, se je Sašo boril za svobodo. Za svobodo sodelavcev, svobodo medijske hiše, ki ji je z vsem srcem pripadal," je še dodal. "Mnogi so bili tiho, mnogi so se skrili, so sodelovali. Sašo pa je bil glasen in v prvih vrstah. Največji sovražnik svobode je zadovoljen suženj. Sašo je do zadnjega izražal svoje nezadovoljstvo. Do zadnjega se je boril. Bitka za svobodo pa ni nikoli dokončno dobljena. Upam, da Sašo ve, da bomo v njegovem imenu nadaljevali. Sašo, hvala," je govor sklenil Martić.

Poimenoval je reči s pravim imenom
Kot vztrajen borec za javni RTV je bil Sašo Hribar član Sveta RTV Slovenija in predtem programskega sveta. In to ne kateri koli član, je poudaril Forbici. "V nekdanjem in tudi novem Svetu RTV je imel posebno mesto. Sašo Hribar je znal in zmogel za ceno tega, da je sam izpadel robat in nesramen, na svoja pleča prevzeti preračunljivost, pretirano taktnost, tudi strahopetnost. In povedal je stvari, ki jih je bilo treba povedati, zato da jih nam ni bilo treba povedati. Sprl se je, zato da se nam ni bilo treba spreti. Poimenoval reči s pravim imenom, zato da jih nam ni bilo treba imenovati. Bil je boleče iskren, zato da smo lahko ostali taktno neiskreni. Bil je neposreden, da smo preostali lahko bili fini."

Če Sašo Hribar ne bi obstajal, bi si ga svetniki in svetnice najbrž izmislili, dodaja. "Globoko me žalosti, da mu ne bom nikoli več mogel vzeti besede," je žalni govor sklenil Forbici.

Program žalne seje RTV Slovenija ob slovesu dolgoletnega sodelavca in legendarnega satirika Saša Hribarja se je začel z minuto molka in nadaljeval z glasbeno točko, ki jo je izvedel saksofonist Adam Klemm. Obogatil jo je tudi odlomek iz Hribarjevega bogatega ustvarjalnega opusa.

Robert Pajek, predsednik Sveta delavcev RTV Slovenija, se je spomnil, da je med sejo sveta Sašo Hribar vedno risal po papirju. "Velikokrat si mi rekel: ne zdržim več, grem domov. Med sejo si vedno risal po listu papirja kroge, kvadrate, diagonale – poudaril globino svojih likov, jih obračal in spet dopolnjeval. Včasih si deloval odsotno in naveličano. Ker si dobro razumel Einsteina, je tebi čas tekel počasneje kot nam, zato si se velikokrat dolgočasil, ko si nas poslušal. Vendar samo do takrat, ko si dobil besedo. Takrat je bil mikrofon tvoj. Pronicljiv um je začel bruhati teorijo strun, ki si jo znal povedati na način, da smo na koncu razumeli razliko med gledanostjo in gledljivostjo, med besedičenjem pred mikrofonom in govorjenjem žlahtne besede, kot te je naučila Ajda Kalan," se spominja. "Žalostno je, da ustvarjalce, kreativce, ali če hočeš, genije začnemo ceniti šele po smrti. Kako neumna in bizarna je ta resnica. Zdaj razumem tvoj popisani list papirja z grafičnimi oblikami," je še dejal Pajek.

Ko je Saša Hribarja nekoč vprašal, kako pride do novega lika, mu je ta odgovoril: “Ko hodim po makadamskih cestah, eksperimentiram. Raziskujem slepe poti, ki ne vodijo nikamor. Dvomim in se dolgočasim, ampak takrat običajno pridem do novih resnic, iz resnice pa se rodi ideja. Če si ne moreš privoščiti zapravljati časa, nikoli ne boš nič naredil."

"Sašo, zdaj, ko si prestopil premico končnosti, je tvoja makadamska cesta postala neskončna. Zdaj si doma. Žalosten in jezen sem, ker si odšel brez slovesa – a hkrati vesel, ker boš zdaj v družbi, ki te bo razumela," je še dodal Pajek.

Članica sveta delavcev Ksenija Horvat je Hribarja opisala kot neusmiljenega kritika potez prejšnjega vodstva proti zaposlenim in "kot zagovornika naših pravic v najboljšem pomenu besede, ampak predvsem kot odvetnika Ustvarjalnosti, besede, ki si jo ti pisal z veliko začetnico".

Sorodna novica Zaradi Saša Hribarja je satira obvezen del nacionalke

V svetu delavcev je bil med najizkušenejšimi člani, že tretji mandat je zastopal zaposlene, je dejala. "Nikoli nisi manjkal na nobeni seji in nobena seja ni minila brez tvojih ostrih, pronicljivih in viharnih razprav. Zlasti v zadnjem obdobju, ko so posamezniki iz vodstva vsem na očeh teptali ugled hiše, nisi zamudil nobene priložnosti, da jim tega ne bi povedal v obraz. Brez omahovanja, strahu in preračunljivosti. Ko smo mi rekli, da se s spremembami mudi, si ti opozarjal, da je čas za razmislek že davno minil. Kako zelo si razumel našo stisko, si pokazal, ko si skupaj z nami, televizijskimi kolegi, vstopil v studio TV Dnevnika. Tokrat ne kot voditelj, ampak kot nekdo, ki razume in solidarno nasprotuje razgradnji javnega medija. Bil si eden od 38, čeprav ti tega ni bilo treba. Ni te skrbel opomin, če se je med nas hotel zalesti strah, si ga preganjal z duhovitostjo in sarkazmom. Česar nisi povedal nam na sejah sveta delavcev, si povedal po drugi poti v Radiu Ga Ga," je o kolegu še povedala Ksenija Horvat.

In še: "Kadar smo te potrebovali, ko je bilo treba javnosti povedati, zakaj potrebujemo RTV in kaj vse RTV je ali pa bi moral biti, si bil vedno zraven. Lakajstvo ti je bilo tuje, nisi bil prizanesljiv, včasih je beseda prehitela misel, včasih si jo pozneje obžaloval. Ni ti bilo vseeno in nisi bil brezbrižen."

Član sveta Gregor Drnovšek je spomnil, da je Sašo Hribar kot nekdanji programski svetnik in potem član Sveta RTV ključno prispeval k spremembam na javnem zavodu, "ki so se šele začele uveljavljati, a tiste najbolj težko pričakovane šele prihajajo in jih žal ne boš doživel".
"Sam ti lahko obljubim, da tvoj trud ni bil zaman. Ne sme biti zaman," je poudaril.

"Rad je imel Radio in predvsem je imel rad ljudi"
Urednica Uredništva glasbenega in razvedrilnega programa, Hribarjevega matičnega uredništva na Radiu Slovenija, Simona Moličnik, je o Hribarju dejala, da je vsakokrat znova občudovala njegov dar ne le za imitacijo in humor, temveč tudi za filozofijo in retoriko. "Za razmišljanje v vse smeri časa in v globino, o občečloveških vprašanjih, preprosto o tem, kaj je prav in kaj narobe. Temu se je z otroško iskrenostjo in na popolnoma samosvoj način vse življenje upiral," je dejala in poudarila: "Sašo Hribar je imel rad naš zavod. Rad je imel Radio in predvsem je imel ljudi. Svoje življenjsko poslanstvo je čutil v tem, da ljudem daje samega sebe. Uresničil ga je v popolnosti," je še dejala Hribarjeva sodelavka. "Upam si trditi, da je bil Sašo Hribar utemeljitelj imitacije v vlogi satire in da se je s tem močno zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem."

Človek tisočerih idej
Po žalni seji Sveta RTV Slovenija so v avli Radia Slovenija priredili komemoracijo, kjer so prisluhnili posnetkom besed, ki jih je Hribar izrekel v intervjujih z radijskimi kolegi. Sodelavca in prijatelja so se spomnili tudi z govori in spomini. "Svoje življenjsko poslanstvo je čutil v tem, da ljudem daje samega sebe. To je izpolnil do popolnosti. Večkrat je dejal, da bo Radio Ga Ga vodil tudi, ko ga ne bo več," je med drugim povedala Simona Moličnik. Srečo Katona, tonski tehnik, ki je sodeloval pri prvi in zadnji oddaji Radia Ga Ga, pa je dejal: "Bil je človek tisočerih idej. In ko smo v petek dobili klic, da ga ni več, sem pomislil, kaj si je pa zdaj izmislil."

Aleksander (Sašo) Hribar je v petek umrl v 64. letu starosti. Poslušalci in gledalci si bodo neizprosnega satirika in borca za javni RTV najbolj zapomnili po radijski oddaji Radio Ga Ga in televizijski oddaji Hri-bar.

Izjemen satirik, a tudi velik človek in prijatelj
Hribar je kariero leta 1985 začel kot povezovalec programa na slovenskem Radiu, v nočnem programu si je nekoč izmislil sogovornika in s tem pritegnil številne poslušalce, tako so leta 1989 nastale zasnove za legendarno radijsko oddajo Radio Ga Ga. Skozi oddajo je Hribar ustvaril arzenal neponovljivih radijskih likov, ki so zrasli iz njegovega satiričnega duha, in postavil prelomnico v slovenskem radijskem humorju.

Hribar je na začetku 90. let začel nastopati tudi na televiziji kot voditelj tedaj priljubljene oddaje Titanik in nato še kot voditelj kompleksne televizijske oddaje Hri-bar. Bil pa je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija.