"Čas je, da zdravje ljudi postavimo pred kapital," je bilo skupno vodilo Inštituta 8. marec, društva Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilne iniciativa Danes. Tri tedne je trajala kampanja Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanje okolja v dolini reke Soče.

"V dveh tednih nam je uspelo zbrati več kot 5.000 podpisov za spremembo zakona, ki bo omejil okoljsko breme, ki ga nosimo prebivalci iz okolice cementarne. Z vložitvijo tega zakona rešujemo perečo okoljsko in zdravstveno problematiko, rešujemo krivice in diskriminacijo, ki v današnji družbi niti ne bi smela obstajati," je ob predaji podpisov povedala Mateja Satler iz Društva Eko Anhovo in Dolina Soče.

Po njenih besedah je zdaj na vrsti politika, "ki bi morala problematiko srednjega Posočja rešiti že pred desetletji, a tega ni želela. Upamo, da se bodo predstavniki strank poenotili in ugotovili, da je treba zakonodajo prilagoditi po meri ljudi in ne po meri onesnaževalcev in lastnikov tujega kapitala."

Prebivalci z mnogo zdravstvenimi težavami

V sklopu kampanje so opozarjali, da se ljudje v Anhovem zaradi industrijskega onesnaževanja spopadajo z mnogo zdravstvenimi težavami in umirajo prezgodnjih smrti.

Novela bi med drugim standarde glede izpustov, ki veljajo za sosežigalnice, izenačila s tistimi, ki veljajo za sežigalnice. Trenutno namreč za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice.

"Sosežig prinaša lastnikom večmilijonske dobičke. Postavljeno so bili nad vse, ki zbolevajo v tem okolju za pljučnim rakom, rakom črevesja, rakom bezgavk in prezgodaj umirajo. Kapital si lahko privošči drage odvetniške storitve, da tožijo civilno družbo, zdravnike, posameznike. A skupina civilnih organizacij in ljudje na terenu smo se odločili, da temu naredimo konec," je opisala članica Inštituta 8. marec Petra Meterc.

Soglasna podpora tudi v občini Kanal ob Soči

Pobudam se je pridružil tudi župan Občine Kanal ob Soči Miha Stegel, ki je povedal, da so izjemno hvaležni civilni družbi, da je začela ozaveščanje o tej problematiki, in vsem ljudem, ki so množično in aktivno podprli predlog zakona. "Predlagani zakon smo soglasno podprli tudi v občinskem svetu občine Kanal. Menimo, da ga podpira tudi celotna koalicija. Pomembno nam je, da se razume, da onesnaževanje zadeva vse ljudi – ne glede na pripadnost strankam, ideološka prepričanja in drugo." Ob tem je izpostavil, da če bi tudi v preteklosti sledili le finančnim interesom, bi še vedno imeli azbestno proizvodnjo. "Pomembno je, da vsaj zdaj ne ponavljamo napak in previdnostno ukrepamo," je dodal.

Zakon so torej vložili v DZ z več kot 6.000 podpisi, napovedujejo pa, da se s tem njihova kampanja ne konča. Zdaj bodo na pogovor in k podpori povabili vse parlamentarne stranke. "Ljudje so vnovič jasno pokazali, da jim je pomembno, da vsi živijo dostojno življenje in da je zdravje prebivalcev Anhovega pomembno ter da je to, da kapital ne sme imeti prednosti pred ljudmi, v Sloveniji vrednota," je poudarila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec.

Gospodarstvo z opozorili glede novele

Gospodarska združenja so pretekli teden opozorila, da se novela ne nanaša le na področje sosežiga odpadkov, ampak predlog na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. "V velikem delu so spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU-ju in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj," prenaša STA njihova opozorila.