Hamas je v soboto začel silovito operacijo Nevihta Al Aksa, med katero so proti Izraelu iz Gaze izstrelili več tisoč raket ter izvedli kopensko, zračno in morsko ofenzivo, med katero so prevzeli nadzor nad več obmejnimi mesti in zajeli več izraelskih državljanov. Po zadnjih podatkih je bilo ubitih več kot 1200 Izraelcev.

Čeprav ima Izrael eno najboljših obveščevalnih služb in eno tehnološko najnaprednejših vojsk na svetu, je največji napad Hamasa izraelske varnostne sile očitno presenetil. K temu je prispevalo več dejavnikov.

Sorodna novica Upokojeni general o neslutenem napadu: "Popoln polom izraelske vojske, varnostnih agencij in Mosada"

"Pojavljajo se domneve, ki so za zdaj še v fazi preverjanja, da je Hamas napad pripravil na tehnološko predmoderen način in z uspešnim zavajanjem. Hamas seveda dobro pozna moč in načine delovanja izraelskih obveščevalnih služb, zato gredo omenjene hipoteze v smer, da so vse pripravili brez uporabe telefonov in drugih komunikacijskih sredstev, ki jim obveščevalne službe z lahkoto sledijo," ocenjuje izredni profesor na katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Rok Zupančič.

Izraelska vojska ima na palestinskih ozemljih tudi svoje vohune, zato je po oceni sogovornika zelo verjetno, da je napad organiziral zelo ozek krog vodstva Hamasa. "Posamezne enote Hamasa oz. nižje rangirani borci niti niso točno vedeli, za kaj se urijo," ocenjuje Zupančič.

Pri tem kot pomemben dejavnik poudarja tudi, da so izraelske sile ob judovskem prazniku in že predhodno zaostrenih razmerah pričakovale napetosti med naseljenci v nezakonitih naselbinah in Palestinci na Zahodnem bregu. Tja so napotile tudi del enot, ki so bile prej nameščene ob Gazi.

"Ožje politično-vojaško vodstvo Hamasa je takrat izdalo ukaze za napad tem prej verjetno ločeno urjenim enotam in usklajena sinergija do tedaj razpršenih virov Hamasove moči je vodila v tragedijo izraelskega prebivalstva," je dejal Zupančič.

"Menim pa, da je k uspehu Hamasa pripomogla tudi aroganca in zaverovanost Izraela ter dejansko tudi celotnega sveta, vključno z največjimi poznavalci palestinsko-izraelskega konflikta, v absolutno vojaško in tehnično premoč Izraela, kar je morda vodilo v nepozornost, nekateri bi rekli celo uspavanost," je dodal.

Izrael silovito bombardira Gazo

Premier Benjamin Netanjahu je po napadu razglasil vojno in napovedal silovito maščevanje. Izraelske oblasti so izvedle "popolno zaporo" dobave elektrike, vode in hrane v Gazo, vojska pa je napovedala uničenje vojaških zmogljivosti Hamasa. V izraelskem bombardiranju je bilo po zadnjih podatkih ubitih več kot 830 Palestincev.

2,3 milijona Palestincev iz bombardirane Gaze ne more nikamor pobegniti, saj Izrael blokira vse mejne prehode, edini prehod v Egipt pa je trenutno prav tako zaprt. Notranje razseljenih je približno 200.000 prebivalcev Gaze, ti so zatočišče skušali poiskati predvsem v šolah, ki jih upravljajo Združeni narodi. Palestinsko ministrstvo za zdravje in več mednarodnih organizacij je pozvalo k odprtju humanitarnega koridorja za evakuacijo.

Zupančič: Izraelska vojska bo "verjetno" vstopila v Gazo

Zupančič ocenjuje, da bo izraelska vojska po siloviti zračni ofenzivi, ki jo trenutno izvaja, v Gazo "verjetno" vstopila tudi po kopnem. Gaza je sicer eno najgosteje poseljenih območij na svetu, kjer na 365 kvadratnih kilometrih živi 2,3 milijona ljudi.

Sorodna novica "Stanje v Gazi, če bo ta po izraelskih napadih sploh še obstajala, ne bo nikoli več isto"

"Vstop izraelskih kopenskih sil, ki se bo ob predhodni pripravi terena ob siloviti in tudi nediskriminatorni uporabi zračnih sil ter topništva verjetno tudi zgodil, bo zelo verjetno izjemno krvav na obeh straneh," ocenjuje sogovornik.

Na to po njegovih navedbah računa tudi Hamas, saj se zaveda, da v "klasični konfrontaciji konvencionalnih sil nima možnosti uspeha, zato računa na dolgotrajno urbano vojskovanje".

Hamas uporabil najbolj skrajne metode

Mednarodna skupnost je sicer še zmeraj zgrožena nad sobotnim napadom, med katerim je oboroženo krilo Hamasa vstopilo na izraelsko ozemlje in izvedlo neselektivne poboje civilistov. Svetovno javnost so pretresli predvsem posnetki poboja več sto mladih na glasbenem festivalu blizu meje, ki so ga pripadniki Hamasa napadli s padali in nato streljali na ljudi, v javnost prihajajo tudi podrobnosti pobojev v kibucu Kfar Aza.

"Hamas je s svojim neselektivnim pobijanjem sporočil, da so za dosego svojega političnega cilja pripravljeni uporabiti najbolj skrajne metode, ki ne ločujejo med vojaškimi in civilnimi cilji," je ocenil Rok Zupančič in dodal, da bodo "borci za palestinsko stvar na palestinskih ozemljih in v tujini od tega trenutka dalje še posebej težko kredibilno argumentirali tezo, da je Hamas osvobodilno, ne pa skrajno islamistično gibanje, ki neselektivno izbira žrtve in seje teror".

Desetletja trpljenja Palestincev

Sogovornik pa pri tem opozarja tudi na širši kontekst okupacije palestinskih ozemelj. Izraelske vojaške sile so območje Gaze zasedale med letoma 1967 in 2005. Takrat je Izrael pod pritiskom mednarodne skupnosti iz Gaze umaknil svoje sile in tudi naseljence, vendar je nad območjem ohranil popoln vojaški nadzor, tako nad mejami, ozemeljskimi vodami in zračim prostorom.

Od leta 2007 je Gaza tudi pod izraelsko blokado, zaradi česar imajo prebivalci pomanjkljivo oskrbo z elektriko, vodo in zdravili. Med 2,3 milijona Palestinci je polovica otrok, več kot polovica prebivalstva po navedbah Svetovne banke živi pod pragom revščine, dve tretjini prebivalstva po navedbah Svetovnega programa za hrano (WFP) nima dostopa do ustrezne hrane. Celotno območje Gaze pogosto označujejo za največji zapor na svetu.

Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev na zasedenem palestinskem ozemlju (OCHA-OPT) je sporočil, da je bilo v zadnjih 15 letih (do nedavne vojne) v medsebojnih konfliktih ubitih 6407 Palestincev ter 308 Izraelcev.

"Seveda je razumljivo, da ob nedopustnem terorističnem dejanju Hamasa, kjer so bile žrtve predvsem civilisti, ne pa vojaški cilji, prst uperimo v Hamas. A nam moraliziranje tega brez dvoma obsojanja vrednega in zavržnega dejanja kaj dosti ne pomaga; pomembno se je zavedati celotnega brezizhodnega konteksta, v katerem desetletja trpi palestinsko ljudstvo – torej konteksta, ki potencira brezup in daje plodna tla za razrast skrajnih ideologij in metod," je pojasnil Rok Zupančič.

Gledanje tragedije Palestincev od daleč

ZDA, Evropska unija in druge zahodne države so v prvih odzivih ostro obsodile teroristični napad Hamasa in obljubile trdno podporo Izraelu. Pri tem izraelske okupacije niso omenjale, znotraj Evropske unije pa več držav razmišlja o ustavitvi razvojne pomoči Palestincem. Gre za nadaljevanje politike, pri kateri je zahodna skupnost zavračala vključevanja Hamasa v razpravo, čeprav gibanje de facto vodi Gazo.

"Izrael je v mednarodni skupnosti uspešno promoviral agendo, da je Hamas teroristično gibanje, s katerim se ne sme pogajati. Vplivni del mednarodne skupnosti z ZDA in EU-jem na čelu je tudi z ne veliko slabe vesti od daleč gledal tragedijo Palestincev v Gazi in pošiljal v te kraje humanitarno pomoč, da bi olajšal trpljenje, hkrati pa si je s tem skušal oprati roke, saj je izraelsko politiko do Palestincev toleriral in dopuščal, da Izrael ostaja ključni gospodar usod v tem delu sveta," je ocenil obramboslovec Rok Zupančič.

"Spopadi vodijo v novo katastrofo Palestincev in Izraelcev"

Vojna med Hamasom in Izraelom poteka peti dan, na vidiku pa ni hitrega konca konflikta: "Spopadi vodijo v novo poglavje narodne katastrofe, ki bo generirala nov odpor in med Palestinci še okrepila protiizraelska čustva. Na kratko povedano: katastrofa Izraelcev izpred nekaj dni s predhodno večdesetletno katastrofo Palestincev bo vodila v novo katastrofo – Palestincev in Izraelcev."

Čeprav se je mednarodna skupnost različno odzvala na spopade – ZDA in EU so podprli Izrael; Rusija in Kitajska pa sta ob obsodbi pobijanja civilistov pozvali k t. i. rešitvi dveh držav – širšega konflikta v regiji (za zdaj) še ni na vidiku.

"Hezbolah si zaradi težav v Libanonu v zadnjih letih ne želi zaplesti v oboroženi konflikt, v katerem bi moral igrati ključno vlogo, želi pa pokazati z za zdaj omejenim raketnim obstreljevanjem severa Izraela, na čigavi strani je. Sirija ima dovolj težav sama s sabo. Izraelski premier Netanjahu skuša z uperjanjem prsta v Iran v vojno pritegniti ZDA, vendar so v Washingtonu vsaj za zdaj glede tega previdni, saj si nove dolgotrajne fronte ob več kot letu in pol izdatnega angažmaja v Ukrajini verjetno ne želijo odpirati," je še ocenil profesor obramboslovja Rok Zupančič.