V omenjeni bolnišnici je bilo poleg ranjenih in bolnih tudi na stotine ljudi, ki so se vanjo zatekli pred izraelskim bombardiranjem.

Al Džazira poroča, da je bila bolnišnica napadena brez predhodnega opozorila in da je uničenje ogromno. Bolnišnica, v kateri je bilo na stotine, morda tisoče ranjenih, ne more več nuditi zdravstvene pomoči. Stoji v stanovanjskem predelu. Al Džazira poroča o "pokolu".

Pod ruševinami je ujetih "na stotine žrtev", je sporočilo ministrstvo za zdravje. Zdravstveni direktor bolnišnice Al Vafa, ki stoji le kilometer od napadene bolnišnice, Hasan Kalaf je dejal, da bolnišnica "še vedno gori".

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je napad obsodila in pozvala k "takojšnji zaščiti civilistov". Izrael je pozvala tudi, naj prekliče ukaz o evakuaciji ljudi s severa Gaze.

Predstavnica palestinskega Rdečega polmeseca Nebal Farsak je dejala, da so številni ljudje, ki so bili v bolnišnici, upoštevali izraelsko zahtevo po evakuaciji, a niso bili zmožni potovati na jug.

"Prisiljeni so v evakuacijo pod neprestanim bombardiranjem. Na voljo je edino bolnišnica, zato mislijo, da bodo tam na varnem," je dodala. "To je genocid. To je vojni zločin."

Tudi palestinska organizacija za človekove pravice Al Mezan je napad označila za "vojni zločin".

Zdravniki brez meja: To je pokol

Človekoljubna organizacija Zdravniki brez meja je sporočila, da so "zgroženi nad nedavnim izraelskim bombardiranjem bolnišnice Ali Arab v mestu Gaza". Napad je označila za "pokol" in "popolnoma nesprejemljiv".

Zaher Salul, predsednik humanitarne organizacije MedGlobal s sedežem v ZDA, je izraelski napad na bolnišnico al Ali al Arabi označil za "najhujši napad na zdravstveno ustanovo v 21. stoletju".

"Bombardiranje bolnišnic je proti mednarodnemu pravu. To je vojni zločin. Spodkopava zdravstveno nevtralnost in 150 let stare Ženevske konvencije, palestinski skupnosti v stiski pa odreka dostop do zdravstvene oskrbe," je dejal.

V Izraelu okrivili tako Islamski džihad kot Hamas

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je medtem dejal, da še niso znane podrobnosti o mrtvih v bolnišnici in da ne more potrditi, da je šlo za izraelski zračni napad.

BBC poroča, da jim je tiskovno predstavništvo izraelske vojske sporočilo, da je "bolnišnica visoko občutljiva stavba in ni tarča izraelskih obrambnih sil". Dodali so, da preiskujejo izvor eksplozije in da "vedno postavljajo na prvo mesto natančnost in zanesljivost".

10. oktobra je po poročanju Guardiana tiskovni predstavnik izraelske vojske Hagari dejal, da je pri bombardiranju Gaze "poudarek škoda, ne natančnost".

Pozneje je izraelska vojska sporočila, da je njihova "analiza" pokazala, da so "teroristi v Gazi" izstrelili več raket, ki so v času eksplozije letele blizu bolnišnice. V vojski se sklicujejo na "obveščevalne podatke iz več virov", ki naj bi kazali, da je za "neuspešno izstrelitev rakete, ki je zadela bolnišnico v Gazi, odgovoren Islamski džihad". Islamski džihad je palestinsko gibanje, ki ima tudi svoje oboroženo krilo, a je precej manjše od Hamasa.

Izraelska vojska je svojo trditev, da gre za raketo Islamskega džihada, utemeljila na podatkih, pridobljenih pri "pregledu operacijskih sistemov vojske" in na "obveščevalnih informacijah iz različnih virov", je dodal tiskovni predstavnik.

Islamski džihad je v odzivu na te navedbe zanikal vsakršno vpletenost v napad. "To je laž in izmišljotina, povsem netočno. Okupatorji poskušajo zanikati strašni zločin in pokol, ki so ga zagrešili nad nedolžnimi civilisti", je za tiskovno agencijo Reuters dejal tiskovni predstavnik Islamskega džihada.

Višji svetovalec izraelskega premierja Mark Regev pa je po poročanju BBC-ja dejal, da po njegovih podatkih "vse kaže, da ni šlo za izraelski ukaz, ampak da je šlo za neuspešno Hamasovo raketo".

Izraelska vojska trdi, da bolnišnica ni njena tarča. Hamas pa je pred tem sporočil, da je bolnišnico napadla izraelska vojska, ter incident označilo za vojni zločin.

Novinarka Al Džazire na jugu Izraela Stefanie Dekker je, medtem ko je poročala, da Izrael za pobite civiliste redno okrivi rakete iz Gaze, ki so zgrešile cilj. Poudarila je, da so izraelske sile na to sklicevale večkrat, ko so v Gazi zadele šole in podobne cilje.

Protestnike v Ramali razganja palestinska policija

Predsednik palestinske samoupravne oblasti Mahmud Abas je razglasil tridnevno žalovanje, poroča palestinska tiskovna agencija Vafa. BBC poroča, da je Abas preklical srečanje z Bidnom, ki naj bi bilo v Jordaniji.

Različne palestinske politične skupine so Palestince na Zahodnem bregu pozvale k stavki v sredo v znak protesta proti zadnjemu izraelskemu smrtonosnemu napadu.

Medtem se je v Ramali na okupiranem Zahodnem bregu, kjer ima sedež palestinska samoupravna oblast, zbralo veliko protestnikov, po poročanju Al Džazire največ od začetka vojne.

Policijske sile samoupravne oblasti so na protestnike izstrelile solzivec. Slišalo naj bi se streljanje.

V jordanski prestolnici Aman je jezna množica poskušala vdreti v izraelsko veleposlaništvo. Policisti so jim to preprečili z vodnimi topovi.

Več sto ljudi se je zbralo tudi pred francoskim veleposlaništvom v Tunisu. Zahtevali so odpoklic francoskega in ameriškega veleposlanika v Tuniziji, poroča AFP.

Michel: Napad ni v skladu z mednarodnim pravom

Po virtualnem srečanju z voditelji EU-ja se je na napad na bolnišnico odzval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je opozoril, da napad na infrastrukturo "ni v skladu z mednarodnim pravom".

Evropa mora po besedah Michela pokazati, da je enotna. EU je unija vrednot in mora braniti mednarodno humanitarno in mednarodno pravo, je še dejal po koncu izrednega zasedanja voditeljev držav članic EU, na katerem so razpravljali o dogajanju na Bližnjem vzhodu po napadih skrajnega gibanja Hamas na Izrael.

"Narediti je treba vse, da bi preprečili zaostrovanje v regiji," je opozoril Michel. To namreč predstavlja veliko nevarnost ne samo za bližnjevzhodno regijo, pač pa tudi za Evropo. Pri tem je potrebno "aktivno vključiti Izrael in njegove partnerje v regiji na politični in diplomatski ravni". EU skrbi tudi vpliv izraelsko-palestinskega konflikta na evropsko družbo. Ta konflikt "ustvarja delitev in polarizacijo ter ogroža našo varnost", je opozoril Michel. Zato je po njegovem pomembno, da preprečimo varnostna tveganja in okrepimo sodelovanje med varnostnimi službami.

Napad je obsodil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je pozval vse človeštvo, naj ukrepa in ustavi "brutalnost v Gazi". Egiptovsko ministrstvo za zunanje zadeve pa je napad označilo za nevarno kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

ZN: Tarča napada šola v begunskem taborišču

Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je sporočila, da je bila med napadi izraelskih zračnih sil zadeta šola v begunskem taborišču Al Magazi v osrednji Gazi, ki jo upravlja ZN. Ubitih je bilo najmanj šest ljudi, več je ranjenih.

Vodja UNRWA-ja Philippe Lazzarini je dejal, da se je v omenjeno šolo zateklo najmanj 4000 ljudi. Ti se še vedno ne morejo zateči nikamor drugam, je poudaril.

Med ranjenimi je tudi več uslužbencev UNRWA-ja, končno število žrtev pa bo verjetno še večje, je povedal Lazzarini. "To je nezaslišano in znova kaže na ravnodušnost do življenj civilistov. V Gazi ni več varen noben kraj, niti poslopja UNRWA-ja ne," je še dodal.

Tamara Al Rifai iz UNRWA-ja je dejala, da so izraelske sile streljale "neposredno" na poslopje šole in begunski center na območju, poroča Al Džazira.

Število ubitih v Gazi močno preseglo 3000

Pred zadnjim napadom na bolnišnico je bilo po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi v izraelskih napadih ubitih okoli 3000 ljudi, več kot 12.500 pa jih je bilo ranjenih. Zdaj je to število močno preseženo.

Izrael stopnjuje napade tudi na okupiranem Zahodnem bregu, kjer je bilo ubitih 61 Palestincev, 1250 pa jih je bilo ranjenih.

V Izraelu je število žrtev Hamasovega napada 7. oktobra okoli 1400, med njimi po zadnjih izraelskih podatkih 302 vojaka, napadalci pa so v Gazo odpeljali tudi približno 200 talcev.

Zbežalo milijon Palestincev

Združeni narodi opozarjajo, da približno milijon Palestincev, ki so pred pričakovano kopensko invazijo izraelske vojske v Gazo zbežali na jug te okupirane palestinske enklave, nujno potrebuje hrano, vodo in gorivo.

Po navedbah izraelske vojske je na severu Gaze še vedno več sto tisoč Palestincev. Gaza ima 2,3 milijona prebivalcev, od tega okoli milijon otrok.

"Videli smo, da se je okoli milijon ljudi premaknilo s severa na jug zaradi grožnje izraelskega posredovanja na severu," je dejal koordinator ZN-a za nujno pomoč Martin Griffiths in dodal, da je njegova glavna skrb, kako prebivalcem Gaze dostaviti humanitarno pomoč.

Da je približno milijon Palestincev oziroma skoraj polovica vseh prebivalcev Gaze zapustilo svoje domove, je sporočil tudi Urad ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA). Ob tem je opozoril, da tamkajšnje bolnišnice zaradi pomanjkanja elektrike in goriva za generatorje komajda še delujejo. Primanjkovalo naj bi tudi vode, prav tako obstaja nevarnost izbruha bolezni.

Tiskovna predstavnica Svetovnega programa za hrano za Bližnji vzhod Abeer Etefa je povedala, da so razmere iz minute v minuto slabše in da imajo trgovine zalog hrane le še za od štiri do pet dni. Pojasnila je, da ne morejo priti do zalog hrane, ki jih imajo v skladiščih v mestu Gaza na severu enklave.

V Gazi postajajo prebivalci tako vse bolj obupani, smeti se kopičijo, bolnišnice komaj še delajo, zalog vode ni, poroča Reuters. Da bi se dokopali do pitne vode, so nekateri prebivalci začeli kopati vodnjake blizu morja, medtem ko so se drugi prisiljeni zanašati na slano vodo iz pipe iz edinega vodonosnika v Gazi, ki pa je onesnažen z odplakami in morsko vodo.

Pozivi k odprtju meje z Egiptom

Medtem se krepijo pozivi k odprtju meje med Egiptom in Gazo v Rafi. To bi po eni strani omogočilo, da Palestinci enklavo zapustijo pred izraelsko ofenzivo, obenem pa bi vanjo lahko prišla humanitarna pomoč. Odprtje po navedbah egiptovskih oblasti zavira Izrael.

Na egiptovski strani se kopičijo tovornjaki s človekoljubno pomočjo, egiptovska stran mejnega prehoda pa naj bi bila tarča zračnega napada.

Kot poroča iz Jeruzalema poročevalka TV Slovenija Karmen Švegl, tudi tuji državljani, ujeti v Gazi, še vedno ne morejo zapustiti te palestinske enklave, kjer primanjkuje vsega. Na egiptovski strani pa je medtem več kot sto tovornjakov, polnih humanitarne pomoči, ki so to pripravljeni dostaviti takoj, ko bo humanitarni koridor vzpostavljen.

V sredo v Izraelu Joe Biden

Na uradni obisk v Izrael medtem prihaja ameriški predsednik Joe Biden. Bidnov obisk v Izraelu je po ponedeljkovem maratonskem srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem napovedal ameriški zunanji minister Antony Blinken.

Blinken je poudaril, da bo Biden vnovič izrazil solidarnost ZDA z Izraelom in njihovo zavezanost izraelski varnosti. Med drugim bo želel izvedeti, kako namerava izraelska vojska, ki se pripravlja na kopensko ofenzivo na Gazo, izvesti operacije, da bi zmanjšala število civilnih žrtev in omogočila dostavo humanitarne pomoči civilistom v Gazi, ki pa ne bo namenjena Hamasu.

Blinken je prišel pred novinarje ob treh zjutraj v Tel Avivu po skoraj osmih urah pogovora z Netanjahujem, člani izraelske vlade in vojaškim vrhom na obrambnem ministrstvu. Dejal je, da bo Biden z obiskom vnovič potrdil solidarnost ZDA z Izraelom in železno zavezo izraelski varnosti.

"Izrael ima pravico in dolžnost braniti svoje ljudi pred Hamasom in drugimi teroristi in preprečiti nove napade. Biden bo od Izraelcev slišal, kaj potrebujejo za obrambo. Sodelujemo s kongresom, da jim zagotovimo to pomoč," je dejal Blinken.

Kot poroča Karmen Švegl, je Bidnov obisk izjemno pomemben obisk, z njim pa ameriški predsednik kaže svojo solidarnost z Izraelom. "Prišel naj bi tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, Izrael pa tako kaže, da ima na svoji strani velesile in Zahod. To je jasno opozorilo Iranu, naj ne skuša prek Hezbolaha vplivati na razmere v regiji, kjer bi se lahko razplamtel širši konflikt. ZDA že kažejo svoje mišice z dvema letalonosilkama, v Sredozemlje naj bi bilo na poti tudi 2000 marincev, ki bi lahko pomagali izraelski vojski, če bi se odprla fronta na severu Izraela," navaja.

Scholz zagotovil solidarnost z Izraelom

Medtem je v Tel Aviv prispel nemški kancler Olaf Scholz, ki je zagotovil popolno solidarnost Nemčije z Izraelom. "Varnost Izraela in njegovih državljanov je nemški 'raison d'etre' (razlog za obstoj, op. p.)," je dejal Scholz po srečanju z Netanjahujem. "Zaradi naše odgovornosti, ki izhaja iz holokavsta, je naša naloga, da se zavzamemo za obstoj in varnost države Izrael," je dodal.

Netanjahu pa je z ostrimi besedami spomnil na holokavst, pri čemer je napade Hamasa na Izrael označil za "najhujše zločine nad Judi po holokavstu" in jih primerjal z nacističnimi poboji. "Hamas so novi nacisti," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal izraelski premier.

Scholz je eden prvih predsednikov vlad, ki je obiskal Izrael po napadih Hamasa pred desetimi dnevi.

Delegacija Scholza je morala pred vzletom z letališča v Tel Avivu v naglici zapustiti letalo zaradi raketnega alarma. Kot še poroča nemška tiskovna agencija DPA, so Scholza z avtomobilom odpeljali na varno, druge potnike pa prosili, naj se uležejo na tla na letališču.

Po koncu alarma na letališču je delegacija poletela v Kairo. Scholzev obisk v Tel Avivu so danes dvakrat prekinila opozorila pred raketnimi napadi, zaradi česar se je moral umakniti v zaklonišče, še navaja DPA.

Hamas objavil videoposnetek domnevne talke

Hamas je objavil prvi videoposnetek Maye Shem, domnevne talke z območja Gaze, kamor so pripadniki gibanja po napadu na Izrael odpeljali najmanj 199 ljudi. Okoliščine nastanka posnetka niso jasne. Turški zunanji minister Hakan Fidan je medtem z vodjo Hamasa Ismailom Hanijo po telefonu razpravljal o možnosti izpustitve talcev.

Na enominutnem videoposnetku, ki naj bi ga gibanje v ponedeljek objavilo na Telegramu, je videti mlado žensko s povito roko. V kamero v hebrejščini pove, da je stara 21 let in da prihaja iz Šohama, trenutno pa naj bi bila v bolnišnici v Gazi. "Prosim, da me čim prej odpeljete od tu," še doda.

Ni jasno, kje, kdaj in v kakšnih okoliščinah je nastal posnetek. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA, ki se sklicuje na druge medije, je to Izraelka, ki ima tudi francosko državljanstvo in ki so jo po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra razglasili za pogrešano. Bila naj bi ena od udeleženk rejverskega festivala Nova, na katerem so pripadniki Hamasa ubili več ljudi, številne pa odpeljali za talce.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v odzivu obsodil Hamas zaradi objave videoposnetka in zahteval brezpogojno izpustitev talke. "Sramotno je vzeti nedolžne ljudi za talce in jih prikazovati na tak gnusen način," je poudaril, kot so sporočili iz Elizejske palače. Dodali so, da si Francija skupaj s partnerji prizadeva za osvoboditev francoskih talcev, ki jih zadržuje Hamas.

Tiskovni predstavnik Hamasa je predtem sporočil, da so pripadniki gibanja v Gazo odpeljali od 200 do 250 talcev. Izraelska vojska je v ponedeljek sporočila, da je zajetih talcev 199.

Po poročanju več medijev naj bi izraelske oblasti sinoči zavrnile ponudbo palestinskega gibanja Hamas, da je pripravljeno izmenjati od 200 do 250 talcev v zameno za izpustitev približno 6000 privržencev Hamasa iz izraelskih zaporov.

A kot poroča Švegl, naj bi določena pogajanja glede talcev vseeno potekala. "Kakšna, ne vemo. Ne vemo, ali bi izpustili najprej ženske in otroke, kot neko gesto dobre volje Hamasa, ki je napovedal tudi, da bodo tuje državljane izpustili, ko bo za to priložnost. Tako da nekaj se razvija v to smer," poroča dolgoletna dopisnica RTV-ja.

Izraelska vojska ob meji z Libanonom ubila "štiri teroriste"

Izraelska vojska je sporočila, da so "opazovalne enote opazile teroristično enoto, ki je poskušala prebiti varnostno ograjo z Libanonom in namestiti eksplozivno napravo". Dodala je, da je ubila "štiri teroriste".

Libanonsko gibanje Hezbolah je sporočilo, da so bili "med džihadom" na jugu Libanona danes ubiti štirje njegovi borci. S tem je bilo od zaostrovanja spopadov z Izraelom na meji ubitih skupno devet pripadnikov tega šiitskega oboroženega gibanja.

Izraelska vojska je še dodala, da je ponoči izvedla zračne napade na položaje Hezbolaha v južnem Libanonu. Libanonska državna tiskovna agencija NNA je poročala, da so bila na udaru predvsem območja vzdolž zahodnega dela meje med državama.

Po navedbah NNA so izstrelki zadeli več domov v vasi Dajra in zahtevali žrtve. Agencija ob tem ni pojasnila, koliko ljudi naj bi umrlo ali bilo ranjenih, je pa navedla, da je izraelska vojska v napadih uporabila fosforne bombe ter merila v civiliste, navaja AFP.

Poročila, da izraelska vojska v napadih na Gazo in južni Libanon uporablja beli fosfor, so se sicer pojavila že prejšnji teden. Izraelska vojska to zanika.

V stopnjevanju sovražnosti na meji med Izraelom in Libanonom je doslej skupno umrlo najmanj 16 ljudi, vključno z Reutersovim novinarjem.

ZDA pošiljajo marince

Enota marincev za hitro posredovanje je že na poti proti Izraelu, kar naj bi bilo predvsem sporočilo Hezbolahu, Iranu in drugim, naj se ne vpletajo v spopade med Izraelom in Hamasom.

ZDA so v vode vzhodnega Sredozemlja že napotile dve bojni skupini ladij z letalonosilkama Ford in Eisenhower, a Washington zatrjuje, da ameriški vojaki v bojih ne bodo sodelovali.

Ameriška vojska je razglasila pripravljenost za morebitno napotitev približno 2000 vojakov v podporo Izraelu. Ameriški mediji so predtem poročali, da bodo enote pokrivale podporne vloge, kot sta medicinska pomoč in ravnanje z razstrelivi. Šlo naj bi za svetovalce in zdravstveno osebje iz različnih rodov ameriške vojske, ki so že na Bližnjem vzhodu in Evropi in se ne bodo bojevali, je poročala ameriška televizija CNN.

V Washingtonu so dodali, da niso sprejeli odločitve o namestitvi sil.

V VS-ju zavrnili ruski predlog resolucije

Varnostni svet Združenih narodov je v ponedeljek zvečer vnovič razpravljal o krizi na Bližnjem vzhodu, a ni pokazal enotnosti, o nujnosti katere se strinjajo vse članice najvplivnejšega organa Svetovne organizacije. Ruska federacija in Brazilija sta pripravili vsaka svoj predlog resolucije o vojni v Izraelu in Gazi, a Varnostni svet ruskega ni podprl, o brazilskem pa še niso glasovali, poroča iz Washingtona dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar.

Sorodna novica Hamas želi več kot 200 izraelskih talcev zamenjati za 6000 palestinskih zapornikov

Ruski predlog je bil izrazito humanitarne narave in je pozival k prekinitvi ognja in dostavi humanitarne pomoči v Gazo, ne da bi omenjal palestinsko gibanje Hamas. Brazilski predlog je širši in nekoliko ostrejši, saj poleg humanitarne note dejanja Hamasa označuje za terorizem.

Združeni arabski emirati so zahtevali posvetovanje za zaprtimi vrati, 14 članic se je zavzelo za odlog glasovanja o obeh resolucijah vsaj za 24 ur. V tem času naj bi se stališča poenotila in morda privedla do združitve predlogov.

Rusija je vztrajala pri glasovanju o svojem predlogu, ki uživa podporo arabskih držav, a ga je v Varnostnem svetu podprlo pet članic, štiri so mu nasprotovale, šest pa se jih je vzdržalo.

Usklajevanja glede brazilskega predloga se nadaljujejo, današnji dan pa bo pokazal, ali je bil predlog 24-urnega odloga glasovanja in iskanja enotnosti stvaren ali ne.

Kljub govoru o zastareli in neustrezni sestavi glede na današnja razmerja moči Varnostni svet že zdaj odraža večpolarnost sveta, v katerem živimo. Članice se strinjajo, da mora najvplivnejši organ OZN-a pokazati enotnost, je za RTV Slovenija povedal posebni odposlanec Samuel Žbogar, ki v VS-ju, v katerem ima za zdaj status opazovalke, predstavlja Slovenijo. A zaradi razlik v pogledih si je za enotnost treba prizadevati.