Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je okoli poldneva o tem že obvestil hrvaškega in madžarskega kolega, so na ministrstvu potrdili za Slovensko tiskovno agencijo.

Vlada bo o uvedbi nadzora odločala v četrtek.

Ministrstvo za notranje zadeve o tem že pripravlja tudi obvestilo Evropski komisiji v skladu s schengenskim zakonikom, o tem pa bo jutri odločala vlada. "Govorimo o predlogu začasnega ukrepa zaradi povečane stopnje ocene teroristične ogroženosti v državah EU-ja," je Poklukar popoldne dejal za N1.

Zaradi migracijskega pritiska in tudi zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je v zadnjem obdobju več držav uvedlo ali se odločilo za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah.

Italija bo uvedla nadzor na meji s Slovenijo

Italija je Slovenijo obvestila, da zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu uvaja nadzor na meji s Slovenijo. Po neuradnih informacijah naj bi ga uvedli v soboto, najprej za deset dni z možnostjo podaljšanja.

O uvedbi nadzora na slovensko-italijanski meji je italijanski notranji minister Matteo Piantedosi slovenskega kolega Poklukarja obvestil v telefonskem pogovoru v torek zvečer.

Italija nadzor uvaja zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu, bistvo tega začasnega ukrepa pa je preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala, je, kot so sporočili z ministrstva za notranje zadeve (MNZ), povedal Piantedosi.

Sorodna novica Slovenija dvignila oceno ogroženosti zaradi terorizma na srednjo

Ministra sta se strinjala, da je lahko zahodnobalkanska pot, ki jo tesno spremljajo tako slovenske kot italijanske varnostne službe, privlačen koridor za potencialno radikalizacijo.
Poklukar je ob tem poudaril nujnost začasnosti in sorazmernosti tega ukrepa. Italijanskega kolega je pozval, da morajo biti ukrepi sorazmerni in prijazni do državljanov Slovenije, da "ne prekinemo kulturnih, prijateljskih in družinskih vezi ljudi, ki živijo ob meji".

Po neuradnih informacijah STA-ja je sorazmernost poudarila tudi Italija v svoji noti. Mejne nadzore naj bi namreč izvajali na način, da zagotovijo sorazmernost, in na način, da bodo imele najmanjši možen vpliv na čezmejno gibanje. Ukrepe bodo prilagajali ocenam ogroženosti, razmere pa sproti spremljali in analizirali z namenom, da bi se čim prej vrnili k polnemu delovanju schengenskega režima brez nadzora na notranjih mejah.

Ministra sta se tudi dogovorila, da se v kratkem slišita generalna direktorja policij in se dogovorita, kako in kje se bo ukrep izvajal, so sporočili z MNZ-ja. Pri tem poudarjajo še, da slovenska policija razmere intenzivno spremlja in z namenom zagotavljanja varnosti vseh prebivalcev Slovenije ustrezno prilagaja ukrepe.

Odzivi slovenskih političnih strank

Prvak opozicijskega SDS-a Janez Janša je tako danes ocenil, da so ob dogajanju v Izraelu in Palestini "očitno tudi največji skeptiki spoznali, da je vrag vzel šalo". Korak v pravo smer bi sicer bil uvedba nadzora na notranjih mejah, preden se je za ta korak odločila Italija, meni. Še pred tem pa bi vlada po njegovih besedah morala razmisliti o resni ponudbi pomoči Hrvaški pri nadzoru zunanje schengenske meje z Bosno in Hercegovino.

Obenem je spomnil, da so v SDS-u že na julijski seji sveta za nacionalno varnost predlagali tudi razpravo o povečanem številu nezakonitih prehodov meje. Zatem so predlagali še ločeno sejo na to temo, a sta bila oba predloga "arogantno zavrnjena". "Temu je celo sledila izjava predsednika vlade, ki je dejal, da je edina rešitev za nezakonite migracije to, da jih pač naredimo zakonite. Je edini predsednik vlade ali predstavnik države članice Evropske unije s takšnim stališčem," je dejal Janša.

Kot je še ocenil, je z odločitvijo Italije postalo jasno, da ima sosednja država dovolj "ignoriranja problema in zato po vzoru Avstrije uvajajo notranjo kontrolo na meji". "Vsem okrog nas je jasno, da Slovenija tega problema ne samo, da ga ne obvlada, ne želi ga obvladati," je prepričan prvak opozicije.

Razmere na slovenskih mejah pa bodo po njegovem mnenju v prihodnjih mesecih enake kot pred vstopom Slovenije v schengensko območje. Kot je še poudaril, to ni Evropa prostega pretoka ljudi, kapitala in idej, kot si jo želi tudi Slovenija, temveč "pot v obratno smer, v tem konkretnem primeru žal predvsem po naši krivdi".

V NSi-ju medtem menijo, da je odločitev o uvedbi nadzora na mejah prava pot, a vprašanje, ali je zadostna. Tudi v drugi opozicijski stranki so danes poudarili, da so na omenjeno nevarnost opozarjali že pred meseci. "Povedali smo, da je odstranjevanje ovir napačen signal prebežnikom," je poudaril poslanec NSi-ja Janez Žakelj. Po njegovih besedah sicer posamično odzivanje držav znotraj schengenskega območja ni dobro, a dejstvo je, da je varnostna situacija takšna, kot je, zunanje schengenske meje pa bi morala bolje varovati Hrvaška, je sklenil.

Tako v SDS-u kot NSi-ju ob tem poudarjajo še nevarnost, da bi bili med pribežniki z vojnih območij tudi pripadniki terorističnih skupin.

V koaliciji so medtem z odzivi na napovedan nadzor na notranjih mejah Slovenije skopi. V Gibanju Svoboda in SD-ju tega za zdaj ne komentirajo, v najmanjši koalicijski partnerici Levici pa so do napovedanega ukrepa zadržani. "Vsakršen poseg, ko se tudi s prisotnostjo policije in vojske poseže v neki prostor, je resen poseg tudi v življenja ljudi ob meji," je sporočil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Takšne ukrepe je treba po njegovem mnenju namreč sprejemati "z zrnom soli", saj so v preteklosti pripeljali tudi do postavljanja žičnate ograje na meji.

Kot je dejal, sicer lahko razumejo morebiten strah ljudi, a bi v takšnih situacijah po njegovem mnenju morali vztrajati pri določenih ustaljenih praksah. "Če govorimo o tem, da je situacija na Bližnjem vzhodu tista, ki grozi z novim begunskim valom, se moramo resno pogovarjati o tem, zakaj ljudje bežijo z domov, da prepotujejo na tisoče kilometrov, da gredo stran od bomb, ki padajo po bolnišnicah in domovih," je poudaril Vatovec. Kot je dodal, mora tudi Slovenija premisliti o resnih korakih političnega procesa, ki bo pripeljal do miru na Bližnjem vzhodu.

Krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), sta sporočili, da nadzor na meji s Slovenijo verjetno ne bo vplival na slovensko manjšino v Italiji. Skupaj z novogoriškim županom Samom Turelom pa so se izrekli proti zaprtju meje, kot je bila med pandemijo covida 19.

Predsednica SKGZ-ja Ksenija Dobrila je pojasnila, da je nadzor na meji vzpostavljen že kar nekaj časa zaradi problematike t. i. balkanske poti in vstopa prebežnikov v Italijo.

"Predpostavljamo, da se bo ta nadzor zdaj tudi dejansko formalno izvajal. Če se bo nadzor udejanjal v dosedanjih oblikah, ne bo vplival na življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot tudi po vsej verjetnosti ne bo ustavil stalnega toka pribežnikov, ki bežijo z vojnih žarišč in zaradi drugih težkih družbenih okoliščin, v iskanju boljše prihodnosti. Težko bo nadzor na meji tudi zaustavil ali omejil pojavnost terorizma," je ocenila.

Predsednik SSO-ja Walter Bandelj pa je povedal, da uvedba nadzora na meji za pripadnike manjšine ni težava. Kot je dejal, je Italija v preteklosti ob različnih priložnostih že uvedla tovrsten nadzor za določen čas. Bi bila pa za Slovence v Italiji po njegovih besedah velika težava, če bi mejo zaprli, tako kot med pandemijo covida 19. Kot je pojasnil, bi to predstavljalo težave predvsem zamejcem, ki hodijo na delo v Slovenijo, in tistim, ki se v Sloveniji šolajo.

Avstrijci nadzirajo tudi mejo s Češko

Avstrija je uvedla nadzor tudi na meji s Češko, za kar se je odločila po tem, ko je Nemčija zaradi nezakonitih migracij uvedla nadzor na mejah s Češko, Poljsko in Švico.

Kot je v torek sporočilo notranje ministrstvo na Dunaju, želijo preprečiti premik poti tihotapcev ljudi na avstrijsko-češko mejo.

Avstrijsko notranje ministrstvo se bo glede nadzora meje usklajevalo s pristojnimi češkimi oblastmi. Nadzor bodo izvajali predvsem na šestih mejnih prehodih.

"Mednarodno sodelovanje je ključnega pomena pri odločnem ukrepanju proti nezakonitim migracijam, tihotapski mafiji in terorističnim grožnjam," je poudaril notranji minister Gerhard Karner.

Avstrija v boju proti nezakonitim migracijam že več let nadzoruje svoje meje z Madžarsko in Slovenijo, od začetka meseca pa še meje s Slovaško.

Ta teden je Evropsko komisijo obvestila o novem podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo in Madžarsko za še šest mesecev. Odločitev je utemeljila s pritiskom prosilcev za azil, velikim pritiskom na zunanje meje EU-ja, grožnjo trgovine z orožjem in kriminalnih mrež zaradi vojne v Ukrajini ter trgovino z ljudmi.

Slovenija ves čas nasprotuje podaljševanju avstrijskega nadzora. Ob tem opozarja na sodbo Sodišča EU-ja, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU-ja, in pričakuje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji s Slovenijo ukinila.

Avstrijsko notranje ministrstvo je v torek poudarilo, da poleg Avstrije nadzor na mejah izvajajo tudi schengenske države Slovaška, Poljska, Češka, Nemčija, Danska, Francija, Norveška in Švedska.

Evropska komisija je sicer septembra zaradi zadnjih napovedi več držav, da bodo znova uvedle nadzor na svojih mejah z drugimi članicami, poudarila, da mora biti ta nadzor skrajni ukrep.