Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.

V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem.

Hostnik sam o pesmi Dekle iz zlatih sanj razmišlja takole: "Skladba govori o nasilju, o zlorabi moči in o vlogi nas opazovalcev ob tem. V bistvu nastavlja ogledalo nam licemercem: najprej pridejo levi, potem hijene, jastrebi in na koncu mi, muhe. In se mi zdi, da je to zelo aktualno v tem času. Ker smisel umetnosti je, da nas vedno znova zadane, ko se senzorno adaptiramo na probleme, ki nas obdajajo."

V stopnjevanju napetosti do nagrade večera je žirija podelila še tri priznanja. Nagrado za najboljše besedilo je prejel Andrej Tomšič, in sicer za besedilo šansona Bistro, nagrado za najboljšo glasbo pa pozneje zmagovalni šanson Dekle iz zlatih sanj, ki ga je izvajal Tomaž Hostnik, aranžiral pa Matija Krečič.

Lovoriko za obetavnega mladega avtorja oz. izvajalca je prejel dvojec Zajtrk s šansonom Jera.

V Kulturnem centru Rogaška Slatina je sicer nastopilo deset finalistov: Ana Maria Mitić, Primož Vidovič, Patricija Škof, Zajtrk, Andrej Tomšič, Smaal Tokk, Violoncelli Itineranti, Jure Ivanušič in Nordunk, Veronika Nikolovska in Tomaž Hostnik.

Festival je bilo mogoče spremljati v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija, TV SLO 1, Radiu Koper in Radiu Maribor.

Sklepni večer Festivala slovenskega šansona je potekal na dan RTV Slovenija in je zaznamoval 95 let Radia Slovenija in 65 let Televizije Slovenija. Na prireditvi sta bili podeljeni tudi nagradi Franeta Milčinskega - Ježka. Letošnja lavreata sta kantavtor in glasbenik Tomaž Domicelj ter posmrtno Sašo Hribar. Utemeljitvi nagrad boste našli tukaj.

Radiotelevizija Slovenija je Ježkovo nagrado ustanovila z željo, da bi spodbudila izvirne dosežke in nagradila opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji njegovega duha.

"Šansoni se pišejo in pojejo s krvjo, z jetri. Šansonjerji, tako kot pesniki, so enkratna bitja tega sveta, ogrožena vrsta, venomer na robu izumrtja – in to zato, ker za svojo pesem vedno zastavijo svoje življenje," je v svojem uvodnem nagovoru povedala šansonjerka Vita Mavrič, članica letošnje žirije.

Po desetletju premora se je vrnil Festival slovenskega šansona
Na Prvi program Radia Slovenija se je z letošnjo pomladjo vrnil festival, ki spodbuja nastanek novih kakovostnih skladb v slovenskem jeziku. Tako so pripravili razpis, na katerega se je prijavilo skoraj 70 izvajalcev. Prva strokovna žirija, v kateri so bili Rudi Pančur, Lojze Krajnčan, Sandra Erpe, Goran Dekleva in Alenka Gotar, jih je 20 uvrstila na prva dva predizborna večera, ki sta potekala v Kulturnem domu Krško in Gledališču Park v Murski Soboti. Druga strokovna žirija v sestavi Gregor Stermecki, Barbara Šinigoj, Jadranka Juras, Miha Zor in Vlado Žabot pa je na predizbornih prireditvah izbrala 10 zasedb, ki so se z novimi šansoni uvrstile v finalni večer.

Strokovna žirija je podelila štiri nagrade: za najboljše besedilo, za najboljšo glasbo, za obetavno mlado avtorico ali avtorja oziroma izvajalko ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2023 za najboljši šanson v celoti. Strokovno žirijo so sestavljali Vita Mavrič, Leon Firšt, Mia Žnidarič, Boštjan Gombač in Slavko Pregl. Na sklepni prireditvi, ki so jo vodili Tilen Artač, Višnja Fičor in Igor Velše, so podelili tudi Ježkovo nagrado. "Satira je tista, ki med drugimi izrazi resnice zaposluje šanson. In satiro bodo na ta slavnostni večer – samosvoje, kot le sami premorejo – podali tudi ustvarjalci Radia Ga Ga. Pridružili se bodo nastopajočim na odru," so še napovedali za sobotni večer.

Izšel bo tudi nov digitalni zvočni album vseh desetih tekmujočih zasedb
Vse zasedbe so bile v poletnih mesecih vabljene na studijsko snemanje novih šansonov. Snemanja so potekala v glasbenem studiu 26 Radia Slovenija. V sodelovanju z radijsko produkcijsko ekipo, glasbenim producentom Tonetom Jurco in z Založbo ZKP RTV Slovenija pa nastaja nov digitalni zvočni album. Ta bo izšel prav danes. "Snemanja so glasbene izvedbe poglobile in utrdile z vidika prepričljivosti, ki jo upravičeno pričakujemo na finalnem večeru," je dejal vodja glasbenih snemanj Tone Jurca.

"Od poletja dalje, ko so potekala snemanja desetih izbranih skladb Festivala slovenskega šansona, se vsako jutro zbudim z melodijo ene od njih na svojih ustih in besedilom ene od njih v glavi. Izzivi dneva postanejo lahkotnejši, zagate pa se razrešijo same s pomočjo brezčasnih resnic in napevov, za katere si želim, da bi postali večni," je povedala vodja Festivala slovenskega šansona, glasbena urednica Simona Moličnik.

Organizacija Festivala slovenskega šansona poteka v okviru Prvega programa Radia Slovenija, odgovorni urednik je Danijel Poslek, urednik Uredništva glasbenega in razvedrilnega programa, ki Festival pripravlja, je Matej Jevnišek, urednika festivala pa sta Teja Klobčar in Andrej Prezelj.