Odbor DZ-ja za finance je podprl predlog sprememb proračuna za leto 2024, s katerim se odhodki zaradi avgustovskih poplav zvišujejo za 720 milijonov evrov, na 16,2 milijarde evrov. Poslanske skupine so predlagale več prerazporeditev sredstev na programe, ki so po njihovem mnenju zapostavljeni, od katerih je odbor podprl eno.

Odbor podprl tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025

Odbor je podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025, ki med drugim določa le delno uskladitev socialnih transferjev v prihodnjem letu ter ohranitev lestvice in olajšav pri dohodnini v sedanji višini. Akontacija uskladitve pokojnin bo že januarja. S tem so za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti za leti 2024 in 2025, ki jih bo DZ sprejemal prihodnji teden.

Leta 2024 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 4,6 milijarde evrov, leta 2025 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po 1,4 milijarde evrov.

Akontacija uskladitve pokojnin se bo opravila že januarja, in sicer v višini 8,2 odstotka. Februarja, ko uskladitev pokojnin določa zakon, se bo nato opravil poračun. Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 150 do 460 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Povprečnina za občine bo v skladu z dogovorom z občinskimi združenji prihodnji dve leti znašala 725 evrov na prebivalca. To bo občinam za izvajanje zakonsko določenih nalog zagotovilo približno 50 milijonov evrov več sredstev, je že dopoldne povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Dodatno bodo občine za pokrivanje višjih stroškov dela pri svojih posrednih uporabnikih proračuna prejele 20 milijonov evrov prihodnje leto in 34 milijonov evrov leta 2025.

Socialni transferji se bodo v letu 2024 uskladili le v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. "Z nekoliko omejenim usklajevanjem tako ohranjamo življenjski standard prejemnikov socialne pomoči, hkrati pa omejujemo pritiske na rast inflacije," je pojasnil minister. Dodal je, da so se socialni transferji v začetku letošnjega leta že uskladili za 10,3 odstotka, vlada pa sprejema tudi druge ukrepe za omejitev draginje.

V SDS in NSi so predlagali, naj se socialni transferji uskladijo za celotno višino inflacije, kar je odbor zavrnil, le delni uskladitvi je nasprotoval tudi Milan Jakopovič (Levica). Kot je pojasnil, socialni transferji zagotavljajo ljudem neko normalno dostojno življenje, zato se mu zdi neprimerno, da se jih ne bi usklajevalo. "Nobenih vzrokov ni, da se transferji ne bi uskladili v polni meri," je dodal.

Vlada je sprva predlagala, da se tudi plače javnih uslužbencev v letu 2024 ne uskladijo, kar so člani odbora danes iz zakonskega besedila črtali. So pa v njem pustili zapisano, da na zdajšnji višini ostanejo zneski olajšav in davčnih razredov pri dohodnini.

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2024 se bo namreč iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov. Od tega bo 140 milijonov evrov namenjenih za izvajanje pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnila Saša Jazbec s finančnega ministrstva.

Prav tako so v predlaganem zakonu določene pravne podlage za financiranje ukrepov, ki so povezani s poplavami in plazovi, kar se bo izvajalo preko proračunske rezerve.

Boštjančič: Predlog proračuna za leto 2024 je razvojno naravnan

Predlog sprememb proračuna za leto 2024 je članom odbora predstavil finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je dejal, so pripravo sprememb zaznamovale negotove makroekonomske razmere, ki izhajajo iz razmer po svetu, in povišane inflacije, predvsem pa največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije. "Zato je bilo treba znotraj proračuna preusmeriti znaten del sredstev," je dejal.

Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic poplav se zvišuje tudi predvideni primanjkljaj. Znašal bo 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP-ja, medtem ko je v zdaj sprejetem proračunu zapisan v vrednosti 1,7 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP-ja.

V proračun naj bi se prihodnje leto steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so določeni v znesku 16,2 milijarde evrov. Od tega je za odpravo posledic naravnih nesreč predvidenih 1,1 milijarde evrov, je povedal Boštjančič.

Letos je bilo za te namene do 12. novembra iz državnega proračuna že izplačanih 412 milijonov evrov, ob čemer je poudaril, da so bili prilivi za namen odprave naravne nesreče do zdaj prejeti samo v znesku 2,3 milijona evrov. Gre za donacije, je pojasnil. Slovenija si za sanacijo škode po poplavah prizadeva izkoristiti tudi čim več evropskih sredstev, vendar se programsko obdobje 2014–2020 letos končuje, zato ima na voljo omejena sredstva. "Proračun je kljub prilagoditvam izredno razvojno naravnan in državljanom zagotavlja ohranjanje blaginje," je zagotovil minister.

Bolj zadržan je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki je opozoril, da se obdobje izjemnih okoliščin, ko je bilo v območju evra dopuščeno odstopanje od fiskalnih pravil, z iztekom leta 2023 končuje. "Predlog proračuna za leto 2024 ne izpolnjuje zahtev domače zakonodaje in priporočil Evropske komisije," je opozoril in dodal, da fiskalni svet zastavljeno fiskalno politiko ocenjuje kot spodbujevalno. Precenjeno načrtovanje pa veča tveganje za neracionalno in netransparentno rast porabe, je dodal.

Opozicija z vrsto pripomb na predlog proračuna za leto 2024

Predlog sprememb proračuna za leto 2024 je po mnenju poslancev opozicije neverodostojen in načrtovan neprimerno. Strinjajo se, da je treba pomagati prizadetim v poplavah, za kar se namenjajo znatna sredstva, a kot opozarjajo, je glede številk precej nejasnosti.

Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna vložile 43 dopolnil, s katerimi bi na druge programe prerazporedile skupaj nekaj manj kot 179 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so podprli eno v vrednosti 550.000 evrov. Vložile so ga poslanske skupine koalicije, za toliko pa se bo povečal proračun Državne volilne komisije, da bo lahko izvedla volitve v Evropski parlament, ki bodo junija.

Kot praktično vsako leto se je velik delež dopolnil nanašal na investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Člani odbora so vsa zavrnili, potem ko je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh povedal, da so morali po ujmi nekoliko spremeniti prioritete. "Zdaj so vsa razpoložljiva sredstva usmerjena v odpravo posledic ujme," je dejal. Hkrati je zagotovil, da se projekti, ki se že izvajajo oz. so zanje pridobljena evropska sredstva, ne bodo zaustavili.

Ljudje razumejo in si želijo, da bi bila sanacija izvedena čim prej, je menila Suzana Lep Šimenko (SDS), a kot je dodala, sta načrtovani primanjkljaj in potrebna zadolžitev izredno visoka. "Koliko je to sploh verodostojno?" je vprašala in menila, da vlada načrtuje precej na pamet.

Vprašala je, kaj namerava vlada narediti zaradi visoke inflacije. Rast plač ni niti najmanj primerljiva z rastjo inflacije, je opozorila in menila, da je visoka inflacija sicer ugodna za državni proračun, saj povečuje prilive od davka na dodano vrednost. "Toda zakaj ne bi naredili česa, da zmanjšamo inflacijo in razbremenimo plače," je vprašala.

Poslanka v obravnavanem dokumentu pogreša tudi več poudarka skladnemu regionalnemu razvoju. "Ne glede na to, kje si rojen, moraš imeti enake izhodiščne možnosti za razvoj svojih potencialov," je pojasnila in ugotovila, da gremo ravno v obratno smer. "Investicije v infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo, številne investicije ste enostavno prečrtali in zdaj peljete neke nove nekje drugje," je dejala.

Rado Gladek (SDS) je menil, da bi moral biti predlog proračuna bolj transparenten. Napovedujejo se rekordni izdatki, kot glavni razlog zanje pa navaja obnovo po poplavah, toda pri oceni škode je bilo veliko zmede, je dejal. Ob tem se mu zastavlja vprašanje racionalne porabe sredstev za obnovo. "Se bo ta denar dejansko porabil tako skrbno, kot naj bi to naredil vsak dober gospodar," je vprašal.

"Sestavljati proračun v času nenehnih kriz je težko," je odgovorila Monika Pekošak (Svoboda). Opozorila je, da je 90 odstotkov odhodkov v proračunu fiksnih, določenih torej z zakoni, ki so bili večinoma sprejeti že v preteklosti. Poleg tega smo že nekaj časa v obdobju, ko trošimo več, kot imamo prihodkov. "S tem se je treba soočiti," je dejala.

Drugače kot Lep Šimenko je Pekošak dejala, da je rast plač v Sloveniji trenutno višja od rasti inflacije. Kupna moč prebivalstva se torej še ohranja in če bo inflacija leta 2024 pod štirimi odstotki in nato leta 2025 v razponu od dveh do treh odstotkov, potem meni, da gremo po pravi poti. "Ne moremo imeti maksimalnih pomoči, vzdržne inflacije in proračuna brez primanjkljaja, to ne gre skupaj," je dejala poslanka Svobode.

Tudi Milan Jakopovič (Levica) je o predlogu sprememb proračuna za leto 2024 dejal, da je odziv vlade dober. Spomnil je na leto 2012, ko se je uvedla restriktivna fiskalna politika in se je hkrati močno poslabšal življenjski standard. "Mislim, da smo se temu za zdaj izognili," je dejal.