1. ApolloLajka: Boris Bergant, komentator pristankov na Luni

Nova vesoljska tekma se ogreva. Stvari so postale v zadnjih letih precej bolj napete, ko se je v dogajanje visoko nad Zemljinim površjem spet vrnilo tekmovanje, kdo se bo prej uspešno udomačil vsaj na Luni, če ne tudi na Marsu.

Potek in razplet aktualne vesoljske tekme, naj bo to med državami, kot so zdaj predvsem ZDA in Kitajska, ali pa med podjetji, ki jih tudi ni malo, utegneta pomembno določiti tudi geostrateško moč tu na Zemlji.

Tako bi vsaj lahko sklepali na podlagi velikega zgodovinskega precedensa, vesoljske tekme izpred dobrega pol stoletja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zmago ZDA, pristanek Apolla 11 na Luni, je po ocenah spremljalo okoli 650 milijonov ljudi po vsem svetu. Tudi pri nas. Pristanek na Luni je takrat na TV Ljubljana v neposrednem prenosu komentiral Boris Bergant, tokratni gost podkasta ApolloLajka. Podal je svoj pogled na zgodnje vesoljske programe, takratna geopolitična vrenja in povedal, da je Jugoslavija tik pred zdajci – in skoraj – dobila svoj satelit. Za poslušanje kliknite pripetek zgoraj ali to povezavo.

2. Starshipov korak naprej

Ameriško podjetje SpaceX je opravilo drugi testni polet rakete Starship. Doseglo je nove, pomembne mejnike, a na koncu vseeno opazovalo razbitine, ki so padale z neba.

Starship je z Boca Chice (Teksas, ZDA) zletel v soboto ob 14.02 po našem času. Prva stopnja Super Heavy je uvodni del poleta opravila brez očitnih napak. 33 metanskih motorjev raptor jo je po dveh minutah in 48 sekundah pripeljalo do višine 75 kilometrov. Takrat je 30 motorjev prve stopnje ugasnilo, prižgalo pa se je vseh šest motorjev druge stopnje, imenovane Starship. Izpuh motorjev je uhajal skozi reže na raketi. Šele takrat sta se stopnji ločili.

Super Heavy je začel vrnitveni manever, a so mu očitno nagajali motorji. Po približno desetih sekundah je bil sprožen sistem za samouničenje.

Vesoljsko plovilo Starship je nadaljevalo pot in po osmih minutah doseglo višino 150 kilometrov in hitrost dobrih 24 tisoč kilometrov na uro. Takrat je bil stik z njim izgubljen, nadzorno središče pa je sporočilo, da se je tudi tu sprožil sistem za samouničenje.

Super Heavy bi se moral upočasniti z motorji in nato navpično "pristati" v Mehiškem zalivu. Starship pa bi moral doseči hitrost, blizu orbitalne, narediti skoraj en krog okoli Zemlje in prav tako "pristati" na vodni gladini v bližini Havajev.

Video 1: SpaceX-ov posnetek poleta

Video 2: NSF-jev posnetek dogodka

Video 3: EA-jev posnetek

Video 4: SpaceX-ov 360-stopinjski posnetek

Napredek v primerjavi s prvim testnim poletom aprila letos je očiten. Motorji raptor so doslej imeli precej težav z zanesljivostjo, aprila jih je odpovedala skoraj petina, tokrat pa so brezhibno izvedli prvi del poleta.

Pomemben mejnik je bila t. i. vroča ločitev stopenj (ang. hot staging). Super Heavy in Starship sta šla vsak svojo pot z delujočima pogonoma: Super Heavy je tedaj ohranil tri prižgane raptorje, Starship pa je že zagnal vseh šest. Vrh Super Heavyja je bil opremljen z dodatnim odsekom, ki je rezervoarje zaščitil pred plameni in te usmeril navzven skozi reže. Takšno tehniko že dolgo uporabljajo ruski Sojuzi, ameriške in evropske rakete ne. Po navedbah Elona Muska ta poveča zmogljivost Starshipa za deset odstotkov.

Vesoljsko plovilo Starship je po ločitvi letelo še nekaj minut in doseglo vesolje, medtem ko na prvem poletu te priložnosti sploh ni dobilo.

Dobro se je odrezalo tudi izstrelišče samo (pripeti tvit desno spodaj). Na prvem poletu so bila tla pod raketo uničena, ogromni betonski kosi so leteli daleč naokoli. Tokrat pa je jeklena plošča, iz katere je brizgala voda, vzdržala peklenske plamene in omejila nevaren hrup. Na izstrelitveni ploščadi in vodnem sistemu ni vidnih poškodb. Vprašanje je sicer, česa na fotografijah ne vidimo in koliko izstrelitev lahko sistem zdrži, a glede na to, da je bil zasnovan in postavljen v borih nekaj mesecih, mu kaže dobro. Izkazuje tudi posebnost SpaceX-a: izjemno hitrost pri prilagajanju na izzive in inovativnost.

Kaj je odpovedalo?

Zdaj pa se lotimo negativnih plati. Zakaj je Super Heavy končal v razbitinah?

Mogočna prva stopnja je, kot rečeno, prvi del poleta opravila z odliko. Tik pred ločitvijo je postopoma ugasnila vse motorje razen srednjih treh, oddala Starship in začela preusmeritveni manever. Takrat je nekaj šlo narobe. Prižgati bi se moralo dodatnih deset motorjev, torej skupaj trinajst. A že od začetka je eden odpovedal sodelovanje, nato pa so še dodatni ugašali po hitrem postopku. Računalnik je najbrž zaznal hudo napako in sprožil pirotehniko. SpaceX javnega pojasnila o tem (še) ni podal.

Glavna hipoteza: najbrž je nastala poškodba med ločitvijo stopenj. Starship je namreč z raptorji hipoma zavrl Super Heavy. Vsebina rezervoarjev je verjetno pljusknila naprej. Zaradi tega bi lahko prišlo do poškodbe na napeljavi ali pa začasnega pomanjkanja goriva v motorjih – lahko tudi obojega.

Kaj pa je zavdalo vesoljskemu plovilu Starship? Informacije iz videoprenosa so skope. Kar pa lahko razberemo, je: na okoli sedmih minutah poleta je nastal velik bel oblak, minuto zatem pa še eden. Domnevamo lahko, da je popustil kakšen od rezervoarjev ali napeljava.

Še ena očitna zadeva: toplotni ščit Starshipa, sestavljen iz črnih keramičnih ploščic, ni zanesljiv. Že v prvem delu poleta so številne ploščice kratko malo odpadle. Plovilo najbrž ne bi preživelo segrevanja med vrnitvijo iz vesolja.

Video 4: Ostanki Starshipa

Uspeh ali neuspeh?

Po medijih je brati številne interpretacije oziroma klasifikacije poleta. Večina se jih nagiba v smeri, da je bil polet uspešen eksplozijama navkljub, a da SpaceX čaka zelo veliko dela.

SpaceX se namreč razvoja loteva bistveno drugače kot konvencionalna raketna industrija, še posebej Nasa.

Pri konvencionalnem razvoju mora biti končni izdelek že ob prvi uporabi čim bližje popolnosti, napake so zelo nezaželene, njihovo odpravljanje pa je drago in dolgotrajno.

SpaceX zagovarja t. i. razvoj po korakih (ang. iterative development), ko izdela množico prototipov, jih testira in sproti spreminja. Odpovedi so zanj načeloma dobrodošle, saj se na njih uči. To je bilo dobro razvidno prav letos. V prgišču mesecev med aprilskim in novembrskim poletom je na raketo dodal nov odsek za vročo ločitev, prilagodil profil poleta in v izstrelišče vgradil inovativen brizgalni sistem. Oba dodatka sta se izkazala.

To še ne pomeni, da je pristop nujno pravilen. Morda se bodo dolgoročno zaplezali oziroma našli težko rešljive napake v dizajnu, ki se jih ne da rešiti brez radikalnega preoblikovanja samega koncepta.

Ni nujno, da bodo orehi strti

Sorodna novica Super Heavy in Starship sta se razletela visoko na nebu

Napredek je pri tokratnem poletu očiten, a še zdaleč ne pokriva vseh orehov, ki jih bo treba streti, če naj sistem izpolni bogate Muskove obljube. Super Heavy bo moral varno končati v mehaničnih rokah na izstrelišču in se nato zanesljivo, redno vračati v vesolje. Isto velja za Starship. Ta potrebuje toplotni ščit, ki ne odpada in ki bo vzdržal tisoče stopinj Celzija, sicer lahko tovoru – ali posadki – izreče poslednjo sodbo. SpaceX bo moral izmojstriti pretakanje globoko ohlajenega metana in kisika v vesolju in nato vzdrževanje temperature, da jim ne prehitro odvreta. Dokazati mora varno pristajanje na drugih nebesnih telesih, ki za to niso ravno idealna: na prahu, kamenju in mogoče nagnjenih tleh Lune, Marsa ... In poskrbeti za varno potovanje po vesolju z vsemi potrebnimi sistemi za vzdrževanje življenju primernih razmer, vključno z zaščito pred sevanjem in kozmičnimi žarki. Nič od naštetega ni samoumevno.

A SpaceX ima obilico raptorjev, Super Heavyjev in Starshipov in bo rinil naprej. Musk je – kot vedno – optimistično napovedal naslednji polet v roku petih tednov, če le pravočasno dobijo dovoljenja ameriške agencije za letalstvo.

Osupljive številke

Starship je največja in najsilnejša raketa vseh časov s 121 metri višine, devetimi metri dolžine in potiskom prve stopnje 7500 ton (74,5 milijona newtonov). Po napovedih SpaceX-a bo v nizkozemeljsko tirnico lahko ponesel 150 ton tovora, če pa bodo raketo odvrgli, kar 250 ton tovora. Za primerjavo: stari Saturn V, ki so ga uporabljali v programu Apollo, je imel 3500 ton potiska in je zmogel 140 ton v nizkozemeljsko tirnico. Starship bo nadalje – po navedbah SpaceX-a – lahko z orbitalnim dotakanjem goriva lahko odnesel 100 ton tovora ali desetine ljudi globoko v Osončje, kar je za red velikosti več od najboljših konkurenčnih sistemov. Ob visoki kadenci bi lahko posamezen polet stal nekaj milijonov evrov. Koliko je to realno, bo pokazal čas.

Več izstrelitev Falconov 9

Da SpaceX nemara ne ponuja mačka v žaklju, dokazuje njegova raketa Falcon 9, ki edina na svetu dostavlja tovore v orbito, njena prva stopnja redno in zanesljivo pristaja, z nizko ceno pa iritira konkurenco. Medtem ko nekatere primerljive zahodne rakete naštejejo manj kot deset poletov na leto, je SpaceX zgolj v preteklem tednu naštel kar tri izstrelitve Falconov 9, vsi so na nebo dostavili satelite Starlink. Posnetki spodaj.

Video 1: Starlink SL-6-28, prva stopnja z 11 poleti

Video 2: Starlink SL-7-7, prva stopnja s 15 poleti

Video 3: Starlink SL-6-29, prva stopnja s 15 poleti

3. Dobre novice za evropsko raketo Ariane 6

Po dolgih letih zamud, zamikov in debeljenja računov je nova evropska raketa Ariane 6 naposled prestala pomemben test.

Testni primerek so posadili na izstrelitveno ploščad v Kourouju, Francoski Gvajani, in ga prižgali za dobrih sedem minut (približno toliko naj bi trajal polet prve stopnje). Pri tem je pokurila 150 ton goriva. Stranskih potisnikov niso pognali. Več tukaj.

Prihodnji mesec bodo preizkusili drugo stopnjo.

Ariane 6 je evropski odgovor na izziv Falcona 9. Bila naj bi skoraj polcenejša od predhodnice, Ariane 5, s primerljivo zmogljivostjo. Še vedno bo dražja od Sokola, a ima prednost izstrelišča, ki je bližje ekvatorju. Ariane 6 sicer krepko zamuja, zaradi česar je Evropa ostala brez težkonosilne rakete in je prisiljena najemati SpaceX-ove storitve tudi za občutljive tovore, kot so sateliti Galileo.

Video: Posnetek dogodka

DRUGE NOTICE TEDNA:

NA VIDIKU:

Torek, 28. november – Electron – "The Moon God Awakens"