1. Dva sokola, eno nebo

V preteklih sedmih dneh je ameriško podjetje SpaceX izstrelilo dve raketi Falcon 9.

Prvi sokol je vzletel v ponedeljek s Cape Canaverala (Florida, ZDA) in v nizkozemeljsko tirnico dostavil 23 satelitov Starlink različice V1.5. Prva stopnja je opravila svoj 17. polet.

Video 1: Posnetek misije SL-6-30

Drugi Falcon se je dvignil v petek z Vandenberga. Tovor je obsegal kar 25 satelitov, med njimi južnokorejski vojaški satelit KOREA 425, pa prvi irski satelit EIRSAT-1. Tudi ta prva stopnja ima 17 zarez na rovašu.

Video 2: Posnetek misije KOREA 425

2. Oskrba mednarodne vesoljske postaje

Rusija je ta teden opravila oskrbo Mednarodne vesoljske postaje (MVP) s potrebščinami in znanstvenimi eksperimenti, odnesla pa je tudi smeti.

Tovorna vesoljska ladja Progres MS-23 se je v sredo odklopila s postaje, zavirala z motorjem in padla v ozračje. Tam je skupaj s smetmi večinoma zgorela, nekaj kosov pa je doseglo Tihi ocean, piše ruski TASS. S postajo je bila združena od 24. maja letos, ko je dostavila 2,5 tone tovora.

Video: Odklop Progresa MS-23

V petek pa je bila z Bajkonurja (Kazahstan) na raketi Sojuz-2.1a izstreljena tovornica Progres MS-25. Predvidoma v nedeljo se bo združila z MVP-jem na modulu Poisk. Vsebuje 2528 kilogramov tovora, od tega 515 kilogramov goriva, 420 litrov pitne vode, 40 kilogramov stisnjenega dušika, pa še 1533 kilogramov raznih potrebščin. Ruski vesoljski novinar Anatolij Zak sicer poroča, da naj bi bil eden izmed panelov sončnih celic na Progresu MS-25 poškodovan že med pripravami na izstrelitev.

Video 2: Posnetek izstrelitve

3. Ariane 6 bo prvič poletela prihodnje poletje

Ariane 6 je prejšnji teden prestala generalko. Njeno prvo stopnjo so prižgali za dobrih sedem minut. Sama raketa je medtem ostala nepremična na izstrelitveni ploščadi v Kourou, Francoski Gvajani (za dvig bi morali prižgati še stranske potisnike). Šlo je za testni model rakete.

Motor prve stopnje Vulcain 2.1, ki ga ženeta ohlajena kisik in vodik, je gorel 426 sekund. Evropska vesoljska agencija (Esa) je sicer vnaprej napovedala 470-sekundno gorenje.

Sorodna novica Kaj prinašata slovo Ariane 5 in selitev evropskih tovorov na tuje rakete

Generalni direktor Ese Josef Aschbacher je preizkus označil za "popoln uspeh" in napovedal prvo izstrelitev med 15. junijem in 31. julijem 2024. Natančen datum bodo objavili marca ali aprila. Dotlej bodo opravili še dva preizkusa rakete v "poslabšanih pogojih", da bodo s tem preverili njeno "zanesljivost in robustnost". (Celotna novinarska konferenca Ese je dostopna tukaj.)

Prva izstrelitev Ariane 6 je bila predvidena za leto 2020, a se je zaradi tehničnih težav, pandemije covida 19 in slabega načrtovanja zamaknila na leto 2024.

In ker je predhodnica, Ariane 5, poslednjič poletela julija letos, Evropa nima lastne težkonosilne rakete. Tako bo vsaj leto dni. V tem času je prisiljena najemati konkurenta, SpaceX-ove Falcone 9, tudi za tovore, ki so občutljivi z vidika nacionalne varnosti.

Od leta 2022 je Evropa tudi brez srednjenosilne rakete. Ko so Rusi začeli veliko invazijo v Ukrajini, je Evropa uvedla številne sankcije proti državi napadalki, Rusija pa prenehala izstreljevati Sojuze-2 iz Kouroua.

Težave so tudi pri lahkih nosilnih raketah. Vege, ki jih izstreljuje Arianespace, namreč pestijo pogoste odpovedi. Evropska izstrelitvena industrija je tako v krizi.

Podrobneje o tej zgodbi na povezavi desno.

Video: Posnetek generalke prejšnji teden

Ariane 6 naj bi bila pol cenejša od predhodnice in podobnih zmogljivosti. Načrtovana je kot evropski odgovor na Falcone 9.

Cena ni javno znana in je tudi odvisna od posameznega poleta. Za Ariane 5 so številni strokovni portali navajali številke od 150 do 200 milijonov evrov na polet, kar pomeni, da naj bi Ariane 6 stala med 75 in 100 milijoni evrov. A vse bolj kaže, da to ne bo vzdržalo in da bo cena na polet višja za več deset milijonov, s čimer že ob prihodu na trg ne bo konkurenčna Falconom 9. Ima pa prednost izstrelišča Kourou, ki je bližje ravniku (ekvatorju), kar pomeni, da sateliti na poti proti geostacionarni tirnici potrošijo manj goriva za preusmerjanje in delujejo dlje.

Vseeno se za srednjeročno prihodnost Ariane 6 ni treba bati. Razlog je ogromno naročilo Amazona, ki je za svoj projekt Kupier, konstelacijo satelitov za dostop do medmrežja, najel kar 18 Arian 6. Tako ima ArianeGroup sladke težave, kako jih dovolj hitro izdelovati – in ne, kdo jih bo kupil.

Dolgoročna prihodnost je odvisna predvsem od (ne)uspeha SpaceX-ovega projekta Starship.

4. Bezos je moral naročiti Muskove rakete

Zdaj pa presenetljiva novica, povezana z zgoraj omenjenim projektom Kuiper.

Kaj je to, projekt Kuiper? Amazon je lani napovedal, da bo po zgledu SpaceX-a postavil obsežno konstelacijo satelitov, ki bodo iz nizkozemeljske tirnice nudili dostop do medmrežja. Pri tem se mu mudi, saj mora v skladu z dogovorom z ameriško Zvezno agencijo za komunikacije (FCC) do leta 2026 izstreliti vsaj polovico od načrtovanih 3236 satelitov. To pomeni kar dve izstrelitvi na mesec, začenši z letom 2024.

Amazon je v ta namen krepko razprl denarnico in lani sklenil najbrž največji komercialni raketni posel v zgodovini (poglavje 4). Zakupil je kar 68 izstrelitev naenkrat: 38 raket Vulcan Centaur (United Launch Alliance), 18 raket Ariane 6 (Arianespace), 12 raket New Glenn z možnostjo dodatnih 15 (Blue Origin). Amazon je torej najel čisto vse dovolj zmogljive zahodne rakete, ki so bile na voljo. Razen SpaceX-ovih. Razlog je zelo verjetno v rivalstvu med ustanoviteljem Amazona in Blue Origina Jeffom Bezosom ter ustanoviteljem SpaceX-a Elonom Muskom.

Bodo rakete sploh preživele prvi polet?

Toda: načrt ima hibo. Niti ena od navedenih raket ne leti. Krstni poleti se nenehno zamikajo.

Trenutno veljajo naslednje časovnice: New Glenn konec leta 2024, Ariane 6 poleti 2024, Vulcan pa naj bi prvič poletel ta mesec.

ULA je zaradi zamude Vulcana začela izstreljevati Kuiperje na "starih" Atlasih V (poglavje 3), Blue Origin in Arianespace pa alternative sploh ne moreta ponuditi.

Pri tem so pereča tri vprašanja. Prvo: bo nadobudni raketni trojček še dodatno zamujal? Drugo: bodo rakete prestale prvi polet? In tretje: kakšna bo kadenca poletov po krstnem?

Namreč, rakete na prvem poletu pogosto zatajijo, čemur sledijo dolgotrajne preiskave in prilagoditve. Drugi velik izziv je vzpostaviti utečeno proizvodnjo in postopke priprav na izstrelitve. Za primer: Atlas V je potreboval skoraj tri leta za prvih pet poletov, Ariane 5 je prvih pet misij naštela v štirih letih.

Poenostavljeno: Amazon je stavil na rakete, ki jih še ni in katerih izstrelitve bodo morda od začetka (pre)redke.

Preobrat: Amazon najema Falcone 9

Gospodarski gigant je pri tem naletel tudi na notranji odpor. Kmalu po sklenitvi megaposla je eden izmed delničarjev vložil tožbo in opozoril prav na to dilemo. Zakaj najeti rakete, ki še ne letijo, in se pri tem ne zmeniti za SpaceX-ove Falcone 9, ki jih je obilica in so poceni.

Ni jasno, kaj je bil vzrok za spremembo stališča: tožba ali majava časovnica. V vsakem primeru je Amazon ta teden presenetljivo sporočil, da bo najel tri Falcone 9. Izstrelitve so predvidene leta 2025. To pomeni, da tudi Bezos, najsrditejši Muskov tekmec, ne more brez njegovih storitev. Pričakujemo lahko še dodatne nakupe Falconov 9.

Konkurenca spi na lastno odgovornost

To tudi kaže, kakšen napredek je dosegel SpaceX. Zaradi večkratne uporabe lahko ponudi obilico izstrelitev, vsaka prva stopnja lahko poleti tudi 17-krat in kupcu ni treba čakati, da iz proizvodnje zleze prav njemu namenjena raketa. SpaceX je tudi odprt za konkurenco. Čeprav se precej zanaša na prihodke iz projekta Starlink, izstreljuje tudi konkurenčne satelite (poleg Kupierjev tudi OneWeb). Povrhu je Falcon 9 postal tudi najzanesljivejša raketa na svetu, večkratni uporabi navkljub.

Novica je predvsem opomnik za SpaceX-ovo konkurenco, da se mora podvizati. Predvsem pa pripraviti strateški načrt, kako prehiteti SpaceX – in ne zgolj odgovarjati na njegove izzive. Kitajska je ta opomnik že zdavnaj resno vzela.

5. Thales Alenia začela razvijati lunarno bivališče

Italijanska vesoljska agencija ASI in francosko-italijanska družba Thales Alenia Space sta podpisali sporazum o razvoju lunarnega habitata. Imenuje se Večnamenski habitat (Multi-Purpose Habitat, MPH) in bo po navedbah družbe prvo stalno bivališče človeštva na Luni. Za zadevo se zanima ameriška vesoljska agencija Nasa, ki namerava v sklopu programa Artemis vzpostaviti stalno prisotnost človeka na Luni. Ključni pregled, ki ga bosta izvedla tako Nasa kot ASI, sledi v prvem četrtletju 2024. Takrat se bosta agenciji odločili za dejansko izvedbo projekta – ali pa ga zavrnili. Razvoj bo vsekakor zahteven in bo moral zadostiti ne le zahtevam agencij, ampak tudi neizprosne Lune. Treba bo zagotoviti kar najvišjo stopnjo zanesljivosti sistemov za vzdrževanje življenja. V primeru resnih odpovedi bi bili prebivalci najbrž obsojeni na smrt, saj so predaleč za urno reševalno misijo.

Thales Alenia že razvija tri module prihodnje lunarne vesoljske postaje Lunarni Portal (Lunar Gateway). Modula ESPRIT in i-HAB izdeluje za Eso, HALO pa za ameriški Northrop Grumman. Lunarni Portal je že potrjeni del programa Artemis.

Vesoljska tekma se ogreva

Ni nujno, da bo MPH res prva stalna postojanka človeštva na Luni. Kitajska v sodelovanju z Rusijo pripravlja svoj program Mednarodne lunarne raziskovalne postaje in vabi tudi druge partnerje (zadnji dodatek so Združeni arabski emirati). Morda bo pri postavljanju talne infrastrukture hitrejša. Kitajska je sicer napovedala, da bo poslala človeka na Luno še pred koncem tega desetletja, torej najpozneje leta 2029. Ameriška vrnitev na Luno v sklopu misije Artemis III je predvidena za leto 2025, a bo glede na sveže poročilo ameriškega "računskega sodišča" verjetno zamaknjena za vsaj dve leti – na leto 2027. Škarje se počasi zapirajo, vesoljska tekma pa ogreva.

6. NOTICE:

7. Ultravijolično sevanje ni tako uničujoče za planetarne diske

Vesoljski teleskop James Webb je preučil protoplanetarni disk XUE 1, ki je v 550 svetlobnih let oddaljeni meglici Jastog (NGC 6357).

Protoplanetarni disk je disk snovi okoli nove zvezde, v katerem iz prahu in plinov počasi nastajajo večja telesa.

Znanstvenike je zanimalo, ali močno sevanje odstrani gradnike planetov iz notranjega dela diska. Domnevali so, da sevanje razbije ključne molekule in jih z zvezdnim vetrom premakne v bolj oddaljene predele.

Raziskava je pokazala, da to ne drži. Webb je z instrumentom MIRI v notranjem delu diska našel vodo, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, cianovodikovo kislino (HCN), acetilen (C2H2) in silicijev dioksid (SiO2, pri nas ga najdemo kot kremenčev pesek).

Precej podrobneje tukaj. Znanstveni članek je objavljen v reviji The Astrophysical Journal.

8. FOTO: Ne ena, dve

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila posnetek nebesnega telesa Abell 3192. Ob odkritju leta 1989 je bil opredeljen kot jata galaksij, pozneje pa so znanstveniki ugotovili, da gre za kar dve jati galaksij. Ena je oddaljena 2,3 milijarde svetlobnih let, druga, imenovana MCS J0358.8-2955, pa 5,4 milijarde svetlobih let. Vsebujeta po 30 trilijonov in 120 trilijonov mas Sonca. Podrobneje tukaj.

9. ODŠLA JE V ZGODOVINO: Astronavtka Mary L. Cleave

V 77. letu starosti je umrla ameriška astronavtka Mary Louise Cleave, sporoča Nasa.

Rojena je bila leta 1947, diplomirala je iz biologije in doktorirala iz okoljskega inženiringa. Nasi se je pridružila leta 1980, torej ravno na začetku programa Space Shuttle. V vesolje je prvič poletela leta 1986 na misiji STS-61-B, kjer so v orbito oddali tri satelite in preizkusili tehnike za sestavljanje vesoljskih postaj. Udeležila se je tudi odprave STS-30 leta 1989 (spet na raketoplanu Atlantis), kjer so oddali vesoljsko sondo Magellan, namenjeno k Veneri. Med letoma 2005 in 2007 je bila pomočnica administratorja Nase za znanstvene misije (nasledil jo je Alan Stern). Njena biografija je na voljo tukaj.

Video: Intervju z njo leta 2020

Video 2: Nasino poslovilo od Mary Cleave ob upokojitvi

Video 3: Povzetek odprave STS-61-B

Video 4: Povzetek odprave STS-30

NA VIDIKU:

Sobota, 2. december – Falcon 9 – Starlink

Nedelja, 10. december – Falcon Heavy – USSF 52