Starship je največja in najmočnejša raketa na svetu. Izdelana je pretežno iz nerjavečega jekla. SpaceX namerava z njo dostavljati ogromne količine tovora na nebo Zemlje, torej na desettisoče satelitov, pošiljati ljudi na Luno in Mars ter desetine ton tovora globoko v Osončje. Izstrelitveni sistem Starship, sestavljen iz prve stopnje Super Heavy in druge stopnje – vesoljskega plovila – Starship, je bil doslej dvakrat izstreljen. Oba poskusa sta se končala z eksplozijami. Tretji poskus je potekal danes.

Načrt poleta je bil malce drugačen od prejšnjega in poleg ciljev, ki doslej niso bili doseženi, obsegal še dodatne. Med njimi so bili: uspešen vzpon obeh stopenj v nebo, odprtje in zaprtje vrat tovornega prostora, pretakanje ohlajenega goriva iz enega rezervoarja v drugega v vesolju, "pristanek" Super Heavyja na vodni gladini in varna vrnitev Starshipa v ozračje.

Kaj se je zgodilo

Raketa je vzletela ob 14.25 po našem času z Boca Chice (Teksas, ZDA). Zagrmelo je 33 motorjev raptor in ustvarilo kar 7500 ton potiska. Tla pod vznožjem je pred uničenjem, kakršnemu smo bili priča na prvem poletu, zavaroval sistem za dovajanje vode, ljubkovalno poimenovan kar bide. Raketa se je po dveh sekundah začela vzpenjati kvišku in jadrno pospeševati. Super Heavy je po dveh minutah in 42 sekundah ugasnil večino motorjev; utihnilo je 20 nepremičnih raptorjev, ki so na robu, in 10 premičnih, ki so vmes. Trije sredinski raptorji so goreli s 50-odstotno močjo. Tako je bil teren pripravljen t. i. vročo ločitev (ang. hot staging), ko prva stopnja še ne povsem ugasne in se druga loči od nje, s čimer se raketa bolje izkoristi. Ločitev je minila brez težav.

Starship je prižgal vseh šest raptorjev in šinil naprej. Njegov izpuh je uhajal skozi reže na raketi.

SuperHeavy je nato opravil vrnitveni manever, s katerim se je v loku z najvišjo točko pri 100 kilometrih višine preusmeril nazaj proti Mehiškemu zalivu. A tam zaviralni manever ni deloval – raketa se je vidno destabilizirala, prižgalo se je premalo motorjev –, zato je s hitrostjo več kot tisoč kilometrov na uro padal proti tlem. Glede na posnetek je kazalo, da je Super Heavy treščil ob vodno gladino, a SpaceX je kasneje pojasnil, da je stopnja razpadla 462 metrov nad vodo. Podjetje ni razkrilo, ali je bil sprožen mehanizem za samouničenje, ali pa je nemara prišlo do razpada strukture.

Super Heavy bi moral po načrtu 20 sekund pred "pristankom" prižgati vseh 23 premičnih motorjev in s tem zavirati, nad vodno gladino kratko polebdeti in nato pasti v morje.

Starship je medtem še vedno pospeševal vse do dobrih osmih minut v polet, ko so raptorji nazadnje utihnili. Takrat je po navedbah Elona Muska dosegel orbitalno hitrost; iz prenosa je bilo razvidna številka 26.500 kilometrov na uro. Sledilo je prgišče preizkusov. Odprl in zaprl je vrata tovornega prostora, od koder bodo nekoč švigali sateliti Starlink (tokrat tovora ni bilo), Za nekaj sekund bi moral spet prižgal enega izmed motorjev raptor, kar bo nekoč pomembno za deorbitiranje, a so ta preizkus iz neznanega razloga odpovedal. Kasneje so iz SpaceX-a sporočili, da se je plovilo prehitro obračalo. Morda je odpovedal sistem potisnikov.

Prečrpal je več ton ohlajenega kisika iz enega rezervoarja v drugega. Načrtovali so pretok 10 ton, za zdaj ni jasno, koliko so jih dejansko prečrpali. Skoraj celoten program temelji na tej tehnologiji: preden bo en Starship iz nizkozemeljske orbite odletel proti Luni ali dlje, ga bo obiskalo več Starshipov in mu dotočilo gorivo. Če to ne deluje, potem astronavti misije Artemis III še dolgo ne bodo pristali na Luni.

Težave so nastopile z vrnitvijo v ozračje. Kot kaže, nadzor usmerjenosti ni deloval, kot bi moral. Starship se je začel nenavadno obračati, stran s toplotnim ščitom ni povsem pokrivala vstopa v atmosfero. Nezaščiteni deli plovila so bili izpostavljeni vroči plazmi. Na višini 65 kilometrov in pri hitrosti slabih 26 tisoč kilometrov na uro je zmanjkalo signala, kar je sicer bilo pričakovano, saj vroča plazma moti komunikacije. A na koncu se je izkazalo, da je Starship izgubljen.

Kaj točno se je zgodilo, bomo verjetno izvedeli v prihodnjih dneh ali mesecih. Lahko je razpadel zaradi odpovedi toplotnega ščita, sestavljenega iz 18.000 osmerokotnih keramičnih ploščic (ki so na prejšnjih testih rade izpadale), morda pa je plazmi podlegla komunikacijska oprema. V vsakem primeru je Starship cel ali v kosih padel v ocean – ciljali so na Indijskega.

Polet je torej bil večinoma uspešen, a vseeno ni dosegel vseh zastavljenih ciljev. SpaceX sicer že ima več pripravljenih raket. Za naslednji polet potrebuje dovoljenje ameriške Zvezne agencije za letalstvo (FAA). Skupaj bosta opravila preiskavo dogodka in pripravila popravke. Naslednji polet bo najbrž enkrat v prihodnjih mesecih. SpaceX želi letos opraviti slabih deset poletov Starshipa.

Video: Posnetek dogodka

Prejšnja dva poleta

Prvi polet sistema Starship sega v lanski april. Tedaj so raptorji raztrgali betonska tla in že kmalu po vzletu začeli drug za drugim odpovedovati. Ločitve stopenj ni bilo, le zapoznelo samouničenje. Drugi polet je potekal lanskega decembra. Kmalu po vroči ločitvi stopenj je Super Heavy eksplodiral. Kriv je bil filter na napeljavi kisika do motorjev, zaradi česa je odpovedal en motor, nato pa vse več njih. Starship je še nekaj minut nadaljeval pot v nebo, začel izpihovati odvečni kisik, kar pa je zaradi še enega puščanja sprožilo požar in nazadnje samouničenje.

Avdio: Podkast ApolloLajka tudi na temo Starshipa - s Zwittrom in Dularjem

Drugačen razvojni pristop

SpaceX pelje t. i. razvoj po korakih (ang. iterative design). Sproti izdeluje množico prototipov, jih testira in glede na naučeno spreminja. To je v nasprotju z ustaljenim pristopom vesoljske industrije, kjer mora biti že na prvem poletu vse čim bolj nared. Kateri pristop je primernejši, bo povedal čas. Da SpaceX nemara ne ponuja mačka v žaklju, dokazuje njegova raketa Falcon 9, ki edina na svetu dostavlja tovore v orbito, njena prva stopnja redno in zanesljivo pristaja, z nizko ceno pa vznemirja konkurenco.

SpaceX-ovi načrti s Starshipom so daljnosežni. Starship naj bi zmogel v nizkozemeljsko tirnico dostaviti 150 ton tovora oziroma 250 ton, če ga po uporabi zavržejo. To je več kot katera koli raketa v zgodovini; že mogočni Saturn V je dosegel 140 ton. Še večji skok naprej bo uvedba dotakanja goriva v orbiti. Do posameznega Starshipa, ki bo že v orbiti, bo dospelo več drugih – predvidoma osem – in mu napolnilo rezervoarje. Ta Starship bo po navedbah SpaceX lahko daleč v Osončje odnesel več kot sto ton tovora ali desetine ljudi, kar bi lahko začelo revolucijo na področju raziskovanja vesolja. Kaj takšnega nikoli ni bilo mogoče. Poleg tega prvi mož podjetja Elon Musk obljublja izjemno nizko ceno poleta. Ob predpostavki dovolj goste kadence naj bi polet Starshipa stal le nekaj milijonov dolarjev. Pa tudi, če bi stal 20 ali 40 milijonov, je to v primerjavi z milijardami, kolikor stane polet podobno zmogljivega SLS-a, smešno malo. Resničnost teh napovedi bo pokazal samo čas. Je pa res, da nanje veliko stavi sam SpaceX, ki bi lahko zaradi Starshipa tudi bankrotiral (po besedah Elona Muska); Nasa, ki ga je izbrala za uradni lunarni pristajalnik; pa ameriška vojska, ki je izrazila namero za neposredne odkupe teh raket za poti okoli planeta; in navsezadnje Kitajci, ki so nič kaj prikrito začeli razvijati zelo podobne rakete.

Muskov dolgoročni cilj je vzdržna poselitev Marsa, kar lahko po njegovih besedah zagotovi le redno in gosto izstreljevanje Starshipov. A tudi brez poseljevanja rdečega planeta utegne Starship radikalno spremeniti pristop do robotskega raziskovanja vesolja. Kako? Vesoljske raziskovalne misije so danes redke in drage. Zato morajo biti čim zanesljivejše, temeljiti pa morajo na visoki tehnologiji, dragih materialih in obsežnem preizkušanju. A če cena poletov radikalno pade, potem so lahko tudi tovori manj zanesljivi in ceneni. Namesto več milijard evrov vložka v en marsovski rover jih lahko naredijo več deset, pa kaj, če kateri izmed njih zataji. Namesto dveh Voyagerjev, ki letita drugim zvezdam naproti, bi jih lahko imeli ducate za manj denarja.

SpaceX pri Starshipu ne bo popuščal, nanj stavi vse. Projekt ga lahko izstreli med najpomembnejša podjetja vseh časov, odgovorna za prelomnico v človeški zgodovini ... ali pa dobesedno v zgodovino. Razvoj po korakih je drag, izdelati je treba množice prototipov, številne zavreči. Pa zgraditi več izstrelišč za Starshipe z vso talno infrastrukturo vred, med drugim v Cape Canaveralu.

Dolarski bankovci izginjajo kot gorivo v raptorjih. Dobiček iz Falconov 9 zelo verjetno ne zadostuje za pokrivanje razvoja Starshipa. SpaceX se mora zanašati na zaupanje investitorjev, ki prinašajo milijarde. Če se bo Starship hudo zavlekel ali če se bo preprosto izkazal za razvojno slepo ulico in ne bo niti približno tako poceni, kot podjetje obljublja, potem utegne zaupanje vlagateljev izpuhteti.

Sploh če bodo v njem množično umirali ljudje. Za primerjavo: Nasa je nekoč že imela večkrat uporabne Space Shuttle. Dva izmed njih sta končala v plamenih, umrlo je 14 ljudi. Starship je danes zelo daleč od stopnje varnosti Space Shuttlov. In če bo Starship v bližnji prihodnosti zatajil ob pristajanju in na smrt v grozi ter ognju obsodil več kot sto ljudi na krovu, potem se programu ne piše dobro. Mogoče pa se bo po zgledu letalske industrije človeštvo pač privadilo, da se tu in tam zgodi kaka nesreča. Sploh če bo poletov Starshipov res več kot sedem tisoč na leto. Samo letos jih namerava SpaceX izstreliti skoraj deset, kar je za novo supertežko nosilno raketo neverjetno.