Resolucijo so predlagali Združeni arabski emirati, prvi osnutek, ki je zahteval premirje oz. prekinitev ognja v Gazi, že prejšnji konec tedna, potem pa so sledila zahtevna pogajanja. Ta teden so večkrat preložili že napovedana glasovanja o predlogu resolucije.

Današnjega glasovanja sta se vzdržali Rusija in ZDA.

Končni izdelek, ki je plod dolgotrajnih usklajevanj in pogajanj, je po mnenju nekaterih kritikov precej razvodenel, ameriška veleposlanica pri ZN-u Linda Thomas-Greenfield pa je zatrdila, da je to trdna resolucija, ki jo podpirajo tudi arabske države.

Večina članic ZN-a si želi takojšnje prekinitve spopadov v Gazi in ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je danes opozoril na to, ko je tik pred glasovanjem o predlogu resolucije predlagal amandma v tej smeri. Amandma je dobil podporo desetih članic Varnostnega sveta, štiri so se vzdržale, ZDA pa so znova izkoristile pravico do veta.

Palestinski veleposlaniku pri ZN-u Rijad Mansur je opozoril na težke razmere v Gazi in povedal, da je bilo v vojni doslej ubitih že več kot 20.000 Palestincev. "Nihče ne sme pozabiti, da gre za 2,3 milijona Palestincev, ki se borijo za svoje življenje in jim grozi smrt," je dejal in pozval k takojšnji prekinitvi pokola, poroča BBC.

Izraelski veleposlanik pri ZN-u je bil kritičen do resolucije, kot je dejal, je njena osredinjenost na pomoč "nepotrebna in nepovezana z realnostjo". "Izrael že dovoljuje dostavo pomoči v potrebnem obsegu," je dejal veleposlanik Gilad Erdan. "ZN bi se moral osredotočiti na humanitarno krizo talcev."

Tudi Hamas je bil do resolucije kritičen, gibanje je resolucijo kritiziralo kot nezadosten korak za zadovoljitev humanitarnih potreb prebivalcev Gaze, ki so, kot so zapisali, v katastrofalnih razmerah, ki jih je ustvaril izraelski vojaški stroj. Hamas je obtožil ZDA, da so si v preteklih dneh močno prizadevale za to, da so resoluciji odvzeli bistvo in jo sprejeli v šibki obliki.

Slovenija pozdravila sprejetje

S slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve so prek omrežja X sporočili, da Slovenija pozdravlja poziv Varnostnega sveta Združenih narodov k ustvarjanju razmer za trajnostno prekinitev sovražnosti na območju Gaze, ter izrazili upanje, da bodo resolucijo čim prej implementirali na terenu.

Resolucijo so prav tako pozdravili v EU-ju. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na družbenem omrežju X zapisala, da komisija skupaj s partnerji v regiji in zunaj nje skuša nasloviti nujne humanitarne potrebe prebivalcev Gaze in se že zdaj pripraviti na čas po koncu spopadov. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je prav tako na omrežju X poudaril, da k varni in neovirani dostavi pomoči prebivalcem Gaze poziva tudi Evropska unija v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Pozdravil je poudarek resolucije na potrebi po vzpostavitvi razmer za trajno prekinitev sovražnosti.

NYT: Izrael je uporabljal eno najbolj uničujočih bomb na domnevno varnih območjih

Kot poroča New York Times, je Izrael v prvih šestih tednih vojne v Gazi rutinsko uporabil eno svojih največjih in najbolj uničujočih bomb na območjih, ki jih je predtem označil kot varna za civiliste.

Videopreiskava ameriškega časopisa se osredinja na uporabo 900-kilogramskih bomb v južni Gazi, kamor je Izrael dal napotek palestinskim civilistom, naj se umaknejo na varno.

Čeprav bombe te velikosti uporablja vrsta zahodnih vojsk, pa strokovnjaki za strelivo pravijo, da jih ameriške sile skoraj nikdar več ne uporabljajo na gosto poseljenih območjih.

Iz ZN-a so sporočili, da trenutno preiskujejo 52 takih primerov.

V odgovor na vprašanja o uporabi bomb na jugu Gaze je predstavnik izraelske vojske (IDF) za New York Times povedal, da je prednostna naloga Izraela uničenje Hamasa, “v vprašanja te narave pa se bodo poglobili na poznejši stopnji”. Tiskovni predstavnik je še dodal, da sprejema IDF “znatne ukrepe, da bi omejil število civilnih žrtev”.

Celo uradni Washington, najtesnejši zaveznik Izraela, je dejal, da bi moral Izrael storiti več za zmanjšanje civilnih žrtev. A sočasno je Pentagon Izraelu povečal pošiljke manjših bomb, ki naj bi bile ustreznejše za urbana okolja, kot je Gaza. In od oktobra so ZDA Izraelu poslale tudi več kot 5000 omenjenih 900-kilogramskih bomb.

Strokovnjaki: Izraelska operacija v Gazi najbolj uničujoča v moderni zgodovini

Strokovnjaki ocenjujejo, da je izraelska vojaška operacija v Gazi ena najbolj smrtonosnih in najbolj uničujočih v moderni zgodovini. V zgolj dveh mesecih je izraelska ofenziva povzročila več uničenja kot obstreljevanje Alepa v Siriji med letoma 2012 in 2016, Mariupolja v Ukrajini ali zavezniško obstreljevanje Nemčije v drugi svetovni vojni. Pri tem je bilo ubitih več civilistov kot v treh letih ameriške vojaške kampanje proti Islamski državi, poroča AP.

Izraelska vojska je skopa s podatki, kakšne vrste bomb in topništva uporablja v Gazi. A strokovnjaki so iz ostankov na prizoriščih in analiz posnetkov napadov ugotovili, da je večina bomb, s katerimi Izrael obstreljuje to palestinsko enklavo, ameriške izdelave. Med njimi so tudi omenjene 900-kilogramske bombe.

Več kot 20.000 mrtvih

Po najnovejših podatkih je bilo v napadih v Gazi ubitih več kot 20.000 ljudi, več kot 53.000 je ranjenih. Združeni narodi svarijo, da več kot 570.000 prebivalcem enklave grozi huda lakota.

Palestinsko društvo Rdečega polmeseca je sporočilo, da so izraelske sile izpustile več njihovih reševalcev, prostovoljcev in žensk, ki so jih včeraj zvečer aretirali v ambulanti v begunskem taborišču Džabalija. Nekatere med njimi so bili pretepeni in mučeni, so sporočili na omrežju X in dodali, da izraelske sile še vedno pridržujejo osem zdravstvenih delavcev.

Zapisali so tudi, da so izraelski vojaki uničili radijsko komunikacijsko napravo in vsa reševalna vozila.

Hamas izpustitev talcev pogojuje z ustavitvijo spopadov

Palestinsko gibanje Hamas je sporočilo, da ne namerava izpustiti zajetih izraelskih talcev, dokler ne bo Izrael privolil v popolno ustavitev spopadov na območju Gaze.

Vodja Hamasa Ismail Hanija je v sredo v Kairu razpravljal o morebitni novi prekinitvi ognja in okrepitvi dobave humanitarne pomoči v Gazo. Pogajanja doslej še niso privedla do dogovora z Izraelom, saj se Hamas s kratkotrajno ustavitvijo spopadov ne strinja.

"Palestinska nacionalna odločitev je, da ni mogoče govoriti o izmenjavi ujetnikov pred popolno ustavitvijo agresije," je poudaril Hamas. Izjava palestinskega gibanja je tako izraelsko vlado postavila v zelo težaven položaj. Zato je vlada sporočila, da najboljši način za reševanje talcev ostaja nadaljevanje vojaškega pritiska na Hamas.

Vojaško krilo Hamasa, brigade Ezedin al Kasam, je medtem opozorilo, da je izraelski cilj uničenja Hamasa obsojen na propad. Dodalo je, da nadaljevanje izraelske ofenzive talcev ne bo pripeljalo domov. Za zdaj v Gazi po podatkih Izraela ostaja še 129 talcev.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske pa je izjavil, da je vojska, odkar je na območju Gaze v začetku meseca prenehalo veljati premirje, ubila več kot 2000 palestinskih borcev.

EU: Tako kritičnih razmer ni bilo še nikjer na svetu

Evropska unija je izrazila pretresenost ob v četrtek objavljenih podatkih Svetovnega programa za hrano, ki kažejo, da zaradi vojne med Izraelom in Hamasom prebivalcem območja Gaze vse bolj grozi lakota. Koordinator ZN-a za nujno pomoč Martin Griffiths je poudaril, da Združeni narodi že tedne opozarjajo na naraščanje lakote.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič sta v skupni izjavi izpostavila, da v četrtek objavljeni rezultati lestvice prehranske nepreskrbljenosti (IPC) za Gazo kažejo, da tako kritičnih razmer ni bilo še nikjer na svetu. Vsi prebivalci palestinske enklave se namreč spopadajo z akutno prehransko negotovostjo, več kot 570.000 ljudem oziroma četrtini prebivalcev območja Gaze pa grozi akutna lakota oziroma stradanje najresnejše kategorije.

Borrell in Lenarčič sta v izjavi opozorila še, da bi to moralo biti opozorilo za ves svet, da takoj ukrepa in prepreči smrtonosno katastrofo. Treba je zagotoviti zaščito civilistov, dovoliti varen dostop humanitarnim in zdravstvenim delavcem po celotnem območju ter zagotoviti dovolj hrane vsem civilistom. Izpostavila sta tudi potrebo po trajnem, hitrem in neomejenem dostopu humanitarne pomoči, da se razmere ne bi dodatno poslabšale, so sporočili iz Bruslja.

Pomoč mora prispeti do vseh, ki jo potrebujejo, tudi po humanitarnih koridorjih in med humanitarnimi premori, sta dejala, medtem ko se članice Varnostnega sveta ZN-a v New Yorku že od ponedeljka pogajajo o besedilu resolucije, s katero naj bi pozvali k prekinitvi spopadov.

"Že več tednov opozarjamo, da bo zaradi takšnega pomanjkanja in uničenja vsak nadaljnji dan prebivalcem Gaze prinesel le še več lakote, bolezni in obupa," je v odzivu na podatke Svetovnega programa za hrano na omrežju X zapisal koordinator ZN-a za nujno pomoč Griffiths.